Jedro

Ugovore iz temeljnega razmerja (kavzalne ugovore) mora menični zavezanec podati kot dejansko podlago predloga za izdajo začasne odredbe, s katero želi preprečiti realizacijo bianco menice imetniku tega vrednostnega papirja. Sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na dospelost sporne menice v smislu dogovora o roku njene zapadlosti, sklenjenega med izdajateljem in imetnikom tega vrednostnega papirja, ker v tem pogledu ne gre za označbo zapadlosti na menici po 32. členu Zakona o menici. S sklepom izrečena omejitev realizacije sporne bianco menice nad zneskom, za katerega je bilo dano pooblastilo, je odločitev v okviru upničinega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnica sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo: "I. Ugovoru dolžnika z dne 20.3.1996 zoper sklep o izdani začasni odredbi se delno ugodi in se zavarovanje dovoljeno s sklepom tega sodišča opr. št. R Ig 99/96 z dne 17.10.1995 o začasni odredbi u s t a v i : 1. glede prepovedi dolžniku kot nalogodajalcu, da ne sme izpolniti, zahtevati ali indosirati bianco menico upnika kot trasanta, ki mu jo je dne 13.4.1995 izročil upnik ter je plačljiva pri Agenciji za plačilni promet, Podružnica L., za znesek do največ 2.800.000,00 SIT z obrestmi po obrestni meri LB, d.d. za likvidnostne kredite za čas od podpisa pogodbe (24.4.1995) do vnovčenja menice, do sklenitve aneksa h gradbeni pogodbi št. xy z dne 6.4. oziroma 24.4.1995, v katerem bo določen nov rok za izvedbo del in dodatna dela; 2. glede naložitve Agenciji RS za plačilni promet, Podružnica L., da mora dolžniku G. P. d.o.o. L. ali po njegovi odredbi komu tretjemu odreči izplačilo po menici upnika kot trasanta, ki bi ga ta predložil v izplačilo oziroma, ki bi jo prejela na vnovčenje od dolžnika brez priloženega aneksa k pogodbi št. xy z dne 6.4.1995 oziroma 24.4.1995, ki sta ga podpisala dolžnik in upnik, do zneska 2.800.000,00 SIT z obrestmi po obrestni meri LB d.d. za likvidnostne kredite za čas od podpisa pogodbe (24.4.1995) do vnovčenja menice ter se sklep o zavarovanju z dne 17.10.1995 v znesku do 2.800.000,00 SIT z obrestmi po obrestni meri LB d.d. za likvidnostne kredite za čas od podpisa pogodbe (24.4.1995) do vnovčenja menice razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe do zneska 2.800.000,00 SIT in zgoraj navedenih pripadajočih obresti zavrne, glede zneska nad 2.800.000,00 SIT in navedenih obresti pa se izdana začasna odredba vzdrži v veljavi.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške postopka." Zoper tak sklep se je pravočasno pritožila upnica po svoji pooblaščenki. Uveljavila je vse pritožbene razloge po 1. do 3. točki prvega odstavka 353. člena ZPP v zvezi s 381. členom ZPP in 15. členom ZIP ter predlagala, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi, izdano začasno odredbo s sklepom I R 99/96 z dne 9.2.1996 ohrani v veljavi, dolžniku pa naloži plačilo stroškov postopka.

Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Očitana nesklepčnost izreka in razlogov izpodbijane odločbe ni podana. Pritožnica se v tem pritožbenem očitku ni konkretno opredelila do segmentov enega in drugega dela odločbe, ki naj bi bila po njenem v nerazumljivem neskladju; iz izvajanj v četrtem odstavku na drugi strani pritožbe pa nenazadnje tudi izhaja, da upnica odločitev povsem razume. Bistvo te je dejansko v drugem odstavku 2. točke izreka prvostopnega sklepa, ki prepoveduje (in v toliko tudi ohranja v veljavi izdano začasno odredbo s sklepom R Ig 99/96 z dne 9.2.1996 (r. št. 2 spisa)) realizacijo menice nad določenim zneskom, za katerega je bila po menični izjavi menica tudi izdana. Z že uvodoma (v predlogu za izdajo začasne odredbe, neprimernima predlogoma (glej 1. točko in prvi odstavek 2. točke izreka)) pa prvostopno sodišče pravilno opravi tako, da dovoljeno zavarovanje v tem delu ustavi. Predlog upnice, ki je prepoved izpolnitve sporne bianco menice dolžniku oziroma prepoved izplačila po njej dolžnikovemu dolžniku vezal na sklenitev aneksa h gradbeni pogodbi št. xy je bil namreč v tem delu neizvršljiv. Ni mogoče prenesti v diskrecijo dolžnika ali dolžnikovega dolžnika oceno izpolnjenega odložnega pogoja za realizacijo ukrepa zavarovanja, o katerem odloča sodišče. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek pomanjkljivosti razlogov napadene sodbe, ker prvostopno sodišče ni zavzelo stališča do vprašanja dospelosti menične zaveze. Na tem mestu je potrebno pritožnici pojasniti, da je bilo stališče drugostopnega sodišča v sklepu pod opr. št. II Cpg 296/97 z dne 7.8.1997 (r. št. 25 spisa) v zvezi z nejasnostjo dogovora glede dospelosti menične zaveze namenjeno prvenstveno strankam postopka, saj je sicer drugostopno sodišče tedaj pritrdilo razlogom prvostopnega sodišča v mejah dejstev in dokazov, ki so mu bila dana. Upnica pa predlaganega sredstva zavarovanja ni temeljila na dejstvu, da glede na dogovor o dospelosti menične zaveze sporne menice ni mogoče realizirati in v tem pogledu tudi svojih izvajanj po prejemu citirane drugostopne odločbe (ta ji je bila vročena dne 1.9.1997) vse do ponovnega, to je izpodbijanega odločanja, ni dopolnila. Gre pa, materialnopravno, za dejstvo, na katerega se mora, če želi doseči učinek, stranka sklicevati (primerjaj 256. člen ZOR o kavzalnih ugovorih meničnega zavezanca).

Slednje pri bianco menici, ki se v celoti presoja po vsebini pooblastila (glej izjavo upnice z dne 13.4.1995 - A19) velja še toliko bolj, saj je od uveljavitve kavzalnih ugovorov odvisen zavezančev uspeh v preprečevanju prekoračitve pooblastila v zvezi z izdano menico (primerjaj drugi odstavek 16. člena Zakona o menici - Ur. l. SFRJ 104/96, 16/65 ... 57/89, v nadaljevanju ZM). Na to dospelost se namreč nanašajo pomisleki drugostopnega sodišča v preje citiranem sklepu, ne pa na dospelost, kot obvezno označbo po 32. členu ZM, na katero je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sicer se pa na nejasnost določil ne more s pridom sklicevati stranka, ki jih je sama zapisala (primerjaj določila 100. člena ZOR).

Končno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe glede obsega jamčenja z izdano menico. Ta namreč, kot je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, pokriva tako čas izpolnitve upničine pogodbene obveznosti, kot način - vse do poteka garancijskega roka, določenega v 15. členu osnovne pogodbe (pogodba št. xy z dne 6.4.1995, A 25 do A 38). Ta pa je po citirani določbi 5 oziroma desetletni in ne eno ali dveletni, ker se garancijski roki v pogodbah upnice s podizvajalci spornega primera ne tičejo.

Pravilen sklep prvostopnega sodišča, ki je upoštevalo v predhodnem postopku uveljavljeno novo dejstvo (izpolnitev menice preko pogodbenih pooblastil) je bilo s temi razlogi potrebno potrditi ob zavrnitvi neutemeljene upničine pritožbe (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIP).

Neuspešna pritožnica po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIP sama trpi pritožbene stroške (prvi odstavek 166. člena ZPP).