25. 3. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. marca 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cpg 349/2000 z dne 15.3.2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Idriji št. Ig 00/00076-4 z dne 5.10.2000 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker upnik kljub pozivu sodišča ni predložil fotokopij računov, overjenih s strani odgovorne osebe upnika.

Njegovo pritožbo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da se sodišča v izvršilnem postopku glede vprašanja, ali mora kopija verodostojne listine biti overjena s strani odgovorne osebe upnika, ne bi smela sklicevati na ureditev po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP). Meni, da se je v izvršilnem postopku mogoče na določbe ZPP sklicevati le tedaj, če določeno vprašanje v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 - v nadaljevanju ZIZ) ni urejeno. ZIZ pa naj glede fakture kot verodostojne listine ne bi postavljal nobenega dodatnega pogoja, zato naj ne bi bilo potrebno, da je faktura še posebej overjena s strani odgovorne osebe. Tudi iz določbe drugega odstavka 23. člena ZIZ, ki izrecno določa, da mora biti overjen le izpisek iz poslovnih knjig, naj bi po nasprotnem razlogovanju izhajalo, da drugih verodostojnih listin ni treba overjati. Meni, da gre za kršitev načela pravne države po 2. členu Ustave. Trdi še, da je sodna praksa sodišč v Sloveniji drugačna, saj v nobenem od več kot petstotih primerov sodišča overovitve niso zahtevala.

2.Da naj bi bilo pravno stališče, da je kopijo fakture kot verodostojne listine treba predložiti overjeno s strani odgovorne osebe upnika, v nasprotju s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino, pritožnik ne izkaže in niti ne zatrjuje. Določba 2. člena Ustave o načelih pravne države človekovih pravic ne ureja, zato se nanjo v postopku ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

3.Relevanten je zato lahko le pritožnikov očitek o odstopu od sodne prakse. Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave namreč med drugim izhaja, da sodišče ne sme samovoljno oz. arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve odstopiti od enotne in uveljavljene sodne prakse. Kršitev omenjene človekove pravice je podana le, če sta izpolnjena oba navedena pogoja.

Pritožnik pa ni izkazal nobenega. Trditev, da sodišča v Sloveniji odločajo drugače, kot v pritožnikovem primeru, očitka o odstopu od sodne prakse še ne utemeljuje. Pritožnik namreč ne pojasni, ali gre za odločitve sodišč prve stopnje ali pa - kot v njegovi zadevi - tudi za odločitev višjih sodišč. Če se je namreč sodna praksa, kot jo zatrjuje pritožnik, uveljavila pred sodišči prve stopnje, ta praksa pa doslej na pritožbeni ravni še ni bila preizkušena, odločitev v pritožnikovi zadevi, v kateri je na zadnji stopnji odločalo višje sodišče, ne more pomeniti odstopa od sodne prakse. Razumljivo je, da je očitek o odstopu od sodne prakse mogoče utemeljevati le z drugačnimi odločitvami sodišč višje ali vsaj iste stopnje. Pritožnik bi zato moral izkazati, da so tudi sodišča iste stopnje, kot je sodišče, ki je na zadnji stopnji odločilo o njegovi zadevi, enotno odločala drugače. Takšne trditve pa njegova ustavna pritožba ne vsebuje. Pa tudi če bi šlo za odstop od sodne prakse, temu odstopu po oceni Ustavnega sodišča ne bi mogli očitati samovoljnosti oz. arbitrarnosti. Sodišči prve in druge stopnje sta obravnavano pravno stališče izčrpno obrazložili z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti: ZIZ ureja le vprašanje, kaj je verodostojna listina, ne pa vprašanja, kakšni so pogoji za dopustnost predložitve fotokopije verodostojne listine, in ker ZIZ tega vprašanja ne ureja, je dopustno sklicevanje na ureditev po ZPP. Pritožnik namreč zmotno izhaja iz predpostavke, da gre pri obravnavani zadevi za vprašanje, kaj je verodostojna listina - to faktura gotovo je, vendar pa to ne pomeni, da je mogoče brez nadaljnjih pogojev sodišču predložiti njeno fotokopijo.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude