Jedro

Po določbi 247. člena ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov kot sodnik ali sodnik porotnik.

Izrek

Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama trpi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je v petih dneh od vročitve tega sklepa in sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 690,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za izločitev sodnega izvedenca iz področja avtomobilske stroke R. J. zavrnilo. Ugotovilo je, da niso podani pogoji iz 247. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po katerem je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Po zaključku sodišča prve stopnje tožena stranka ni navedla takšnih okoliščin, ki bi vzbudile dvom sodišču, da bi lahko ocenilo, da je ta izvedenec v tej zadevi nepristranski.

2. S sodbo pa je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti nastalo premoženjsko škodo v znesku 10.658,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 10.606,04 EUR od 25. 1. 2012 dalje do plačila in od zneska 52,49 EUR od 30. 8. 2012 dalje, do plačila. O pravdnih stroški je odločilo na podlagi uspeha v pravdi. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo in zaključilo, da se je prometna nesreča zgodila na način, kot ga je zatrjevala tožnica, torej, ko se je dne 24. 1. 2012 peljala v smeri H. proti M., po hribu navzgor, je v levem ovinku videla, da nasproti nje prihaja vozilo, zato je zmanjšala hitrost in zapeljala desno, vendar pa je voznica I. G., ki jo vozila proti tožnici vseeno v ovinku trčila vanjo. Za nesrečo je bila v celoti tako odgovorna I. G., ki je imela v času nesreče sklenjeno obvezno zavarovanje po polici št. 1 pri toženki, zaradi česar je slednja v skladu s členom 131 Obligacijskega zakonika (OZ) dolžna tožnici povrniti materialno škodo na osebnem vozilu tožnice Audi A 4, ki je nastala v tej nesreči. Sodišče je še ugotovilo, da je sodni izvedenec cestno prometne stroke pri izvedenskem mnenju naredil računalniško simulacijo. O višini je odločilo na podlagi računov in mnenja sodnega izvedenca avtomobilske stroke. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

3. Zoper sklep in sodbo se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno ugotovitev dejanskega stanja in posledično zmotno uporabo materialnega prava. Tožena stranka je ves čas tekom postopka oziroma po prejemu sklepa, s katerim je bil za izvedenca postavljen R. J., zahtevala njegovo izločitev, le-to je zahtevala takoj, ko je izvedela, da je izvedenec v sporu s toženo stranko, torej še preden se je izvedenec spustil v delo opravljanja izvedeniškega mnenja. Navedeni izvedenec je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki, vendar pri le tej je dobil odpoved delovnega razmerja zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti. Izvedenec je bil v delovnem razmerju pri Organizacijski enoti A., ta pravdni postopek pa se vodi na organizacijski enoti B. Glede na razlike v organizacijskih enotah, tako v B. pooblaščenci, kateri vodijo dotični pravdni postopek seveda niso vedeli o obstoju spora med izvedencem in toženo stranko. Ravno zaradi odpovedi delovnega razmerja poteka med njih in toženo stranko spor na delovnem sodišču. Navedene okoliščine tako zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, tako da bi ga bilo potrebno izločiti. Le to pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Tožena stranka je zato zahtevala najprej izločitev konkretnega izvedenca, čemur pa sodišče ni sledilo. Po prejemu izvedenskega mnenja je tožena stranka ponovno vztrajala pri izločitvi izvedenca ter vztrajala pri postaviti novega, nepristranskega izvedenca. Sodišče prve stopnje pa je takšen dokaz tožene stranke zavrnilo, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo slediti navedbam tožene stranke in v postopek pritegniti novega, nepristranskega, neodvisnega izvedenca avtomobilske stroke, kateri bi na podlagi dokumentacije v spisu izdelal izvedeniško mnenje. Le-to pa bi moralo temeljiti tudi na računalniški simulaciji, katera bi ovrgla ali potrdila možnost nastanka poškodb, predvsem v notranjosti vozila tožnice. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in se zadeva vrne v sojenje sodišču prve stopnje. Priglaša še pritožbene stroške.

4. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Po mnenju tožeče stranke sodišče ni storilo očitanih kršitev postopka, ki naj bi jih sicer storilo s tem, ko je upoštevalo izdelano izvedensko mnenje R. J., za katerega je tožena stranka zahtevala izločitev. Izvedenec je potrdil izpovedbo tožnice o načinu nastanka prometne nesreče, kot tudi povzročiteljice I. G. Nadalje pa je poudaril, da so osnova za izdelavo izvedenskega mnenja in njegov zaključek barvne fotografije poškodovanih delov avtomobila, analiza poškodb, kot tudi že izdelano mnenje izvedenca cestnoprometne stroke Ž. L., ki je ugotovil, da iz znanih podatkov v spisu ni mogoče izključiti možnosti, da so zunanje poškodbe oziroma iz fotografij vidne poškodbe nastale ob medsebojnem trčenju obravnavanih vozil, kot tudi, da so se deli, ki se nahajajo pod pokrovom motorja in hladilnik, kar izhaja iz zapisnika o ogledu poškodovanega vozila, lahko poškodovali ob obravnavanem trčenju. Tožena stranka v pritožbi podaja pritožbene novote o tem, kje naj bi bil izvedenec v delovnem razmerju, hkrati pa navaja, da glede na razlike v organizacijskih enotah ni mogla vedeti, za delovno pravni spor med izvedencem in toženo stranko, o čemer še vedno ne predloži nobenega dokaza, tako, da tožnik sploh ne ve v kakšni fazi je ta postopek in ali je morebitno že pravnomočno končan. V kolikor je postopek pravnomočno končan, potem tožena stranka ugovora o nepristranskosti izvedenca nima. Tožena stranka v pritožbi ne oporeka strokovnosti izvedenca R. J., temveč navaja, da te okoliščine o obstoju delovno pravnega spora vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, za kar bi ga bilo potrebno izločiti. Takšno razlogovanje tožene stranke je v nasprotju s tem, kar tožena stranka sama navaja, namreč zakaj bi izvedenec R. J. izdelal za toženo stranko neugodno mnenje, hkrati pa bi slednji sam kot tožnik vodil pravdni postopek, zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izvedenec R. J. je povsem strokovno opravil naloženo nalogo in njegovo izvedensko mnenje je brez pripomb (strokovnih pripomb tožena stranka ni imela). Še več. Izdelano mnenje popolnoma sovpada z vsemi ostalimi izvedenimi dokazi v tem pravdnem postopku. Samo obstoj spora zaradi odpovedi delovnega razmerja ni razlog po katerem je izdelano mnenje izvedenca narejeno nestrokovno ali pristransko. Standard presoje okoliščin o tem ali navedeni postopek pred navedenim sodiščem vzbuja dvom o izvedenčevo nepristranskost ni podan ali izkazan z nobenim drugim dokazom ali indicem, samo dejstvo o tem, pa ne predstavlja takšnih okoliščin, da izvedenec ne bi mogel opravljati svojega dela. Poleg tega je izvedenec že izdelal mnenja v drugih pravdnih zadevah, kjer je tudi nastopala tožena stranka, pa niti postavitvi izvedenca niti izdelanim izvedenskim mnenjem ni nasprotovala. Odklonilnih razlogov o tem zakaj naj bi bil izvedenec R. J. pristranski, tožena stranka ni izkazala, zgolj same navedbe o pristranskosti nikakor ne zadostijo niti pogojev o trditvenem in dokaznem bremenu, kot tudi ne v izkazanosti razlogov o zahtevi izločitvi izvedenca s stopnjo verjetnosti. V podobnem primeru, da tudi zaposlitev osebe pri eni izmed pravdnih strank ni izločitveni razlog že sam po sebi, ki bi razumnemu človeku vzbujal dvom o njegovi nepristranskosti izhaja iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, sklep Cst 335/2012. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

5. Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

6. Po določbi člena 247 ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Tožena stranka je podala izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP in sicer če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Takšen predlog je podala takoj po tistem, ko je sprejela sklep o imenovanju konkretnega izvedenca. Tožena stranka je menila, da je spor pred delovnim sodiščem med toženko in izvedencem takšna okoliščina, ki lahko vzbuja dvoma o nepristranskosti izvedenca. Sodišče prve stopnje je takšen predlog zavrnilo s sklepom P 5/2013 z dne 26. 5. 2014 zoper katerega pa ni bilo posebne pritožbe, zato se pri obravnavanju pritožbe zoper glavno odločitev obravnava tudi pritožba zoper ta sklep, kajti iz pritožbenih navedb smiselno izhaja, da tožena stranka izpodbija tudi sklep o odločitvi o izločitvi izvedenca. Sodišče prve stopnje pa je tudi po zaključku sodišča druge stopnje pravilno zaključilo, da okoliščina, da teče med toženko in izvedencem pred delovnim sodiščem delovni spor, ni takšna okoliščina, ki bi vzbudila dvom sodišča, da bi lahko ocenilo, da je ta izvedenec v tej zadevi nepristranski. Iz dosedanje sodne prakse v podobnih primerih je razvidno, da je na primer poslovno sodelovanje sodnega izvedenca z eno izmed strank lahko takšna okoliščina, ki vzbuja dvoma v nepristranskost sodnega izvedenca in bi lahko predstavljala utemeljen razlog za njegovo izločitev. Takšnih navedb o ekonomski odvisnosti izvedenca tožena stranka ni navedla(1). Izločitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 247. člena ZPP so lahko zgolj tiste okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke(2). Z navedbami, da je izvedenec v delovnem sporu s toženo stranko pa ni mogoče subsumirati pod prej naveden pravni standard, ki bi lahko predstavljal razlog za izločitev izvedenca. Tožena stranka namreč v predlogu ni zatrjevala, da se je izvedenec že naprej prepričal o sami zadevi ali da bi sicer njegovo ravnanje kazalo na nepristranski odnos do tožene stranke. Takšnih navedb ni navajala in zgolj skopa navedba tožene stranke, da je izvedenec R. J. bil v delovnem razmerju s toženo stranko in da je med njim in toženo stranko v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja spor pred delovnim sodiščem ni takšna okoliščina, ki bi vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti in je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Izvedenec si ni mogel v naprej ustvariti prepričanja o zadevi, saj je svoje mnenje izdelal po tistem, ko je osnovno mnenje že podal izvedenec cestnoprometne stroke in je sodišče prve stopnje samo ugotovilo, da se podatki o nastanku nesreče med obema mnenjema ujemata. Izvedenec pa v svoji izjavi ni potrdil ali postavil dvom o tem, da bi njegovo ravnanje v konkretni zadevi kazalo na pristranski odnos do tožene stranke. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke člena 365 ZPP v zvezi s členom 366 ZPP pritožbo zoper sklep P 5/2013 z dne 26. 5. 2014 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje se v tej zvezi niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Posledično je neutemeljena pritožba zoper sodbo. Pritožnik v zvezi s tem očita pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki ga vidi v tem, da je sodišče kršilo določbe ZPP s tem, ko ni sledilo predlogu tožene stranke za izločitev izvedenca in je zavrnilo dokaz tožene stranke, da naj se postavi drug izvedenec avtomobilske stroke. Ker se je pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev izvedenca - cenilca izkazala za neutemeljeno, tako ni mogoče sodišču prve stopnje očitati storitve relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in sodišče zato tudi ni imelo opore, da bi postavilo drugega izvedenca avtomobilske stroke in zato ni kršilo določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP.

8. Prav tako ni podan pritožbeni razlog, da bi izvedenec avtomobilske stroke moral temeljiti svoje mnenje na računalniški simulaciji, katera bi ovrgla ali potrdila možnost nastanka poškodb predvsem v notranjosti vozila tožnice. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je izvedenec avtomobilske stroke imel dovolj opore v mnenju izvedenca cestnoprometne stroke, kateri pa je naredil računalniško simulacijo, izvedensko mnenje avto stroke pa se s tem mnenjem v celoti ujema.

9. Pritožba zoper sodbo je zato neutemeljena, saj niso podani pritožbeni razlogi, katere v pritožbi navaja tožena stranka in je zato sodišče druge stopnje ob uporab določbe člena 353 ZPP pritožbo toženo stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje, saj je spoznalo, da tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje pritožbene stroške. Dolžna je povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka za odgovor na pritožbo tožene stranke, saj tožena stranka s pritožbo ni uspela (vse po prvem odstavku 154. člena ZPP in prvem odstavku 165. člena ZPP). Tožeča stranka je priglasila odvetniške stroške in sicer za odgovor na pritožbo po tarifni številki 3210 v znesku 545,60 EUR, materialne stroške po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV po tar. št. 6007, kar znaša skupaj 690,00 EUR. Ti stroški so materialnopravno upravičeni v Zakonu o odvetniški tarifi. Te stroške je tožena dolžna tožeči povrniti na način kot je to odločeno v točki III. izreka sodbe sodišča druge stopnje.

Op. št. (1): Primerjaj sklep Pdp 806/2010 z dne 20. 1. 2011. Op. št. (2): Primerjaj sodbo in sklep VSL I Cp 625/2011 z dne 24. 8. 2011.