Jedro

1. Napoved pritožbe zoper sklep o izreku vzgojnega ukrepa v postopku proti mladoletnikom ni potrebna. V postopku proti mladoletnikom je edina odločba, kjer je potrebna napoved pritožbe sodba, s katero senat mladoletniku izreče denarno kazen, medtem, ko zoper sodbo o izreku mladoletniškega zapora napoved pritožbe ni potrebna (1. odst. 451. člena v zvezi s 4. odst. 368. člena ZKP), prav tako pa ni potrebna pritožba tudi zoper sklepe, vključno s sklepi, s katerimi sodišče za mladoletnike le-tem izrekajo vzgojne ukrepe.

2. Po določbi 5. odst. 478. člena ZKP je senat za mladoletnike o seji senata dolžan obvestiti le državnega tožilca, zagovornika in predstavnika organa socialnega varstva, ki so lahko na seji navzoči, mladoletnika in njegove starše oz. skrbnika pa le v primeru, če oceni, da je to potrebno. Obvestilo o seji senata za mladoletnike in vabilo na glavno obravnavo v postopku proti mladoletniku imata namreč, kar se neodzivanju nanje tiče različne pravne posledice, tako, da ti dve dejanji pač ne gre enačiti, tako, kakor to smiselno počne mladoletnikova zagovornica.

Izrek

Pritožbi zagovornice st. ml. M. Đ. se deloma ugodi in sklep sodnice za mladoletnike Okrožnega sodišča v K. opr. št. Km 1/2006 z dne 25.4.2006 r a z v e l j a v i , medtem, ko se pritožbi zakonite zastopnice st. ml. M. Đ., E. Đ. in zagovornice st. ml. M. Đ. zoper sklep o izreku vzgojnega ukrepa opr. št. Km 1/2006 z dne 22.3.2006 kot neutemeljeni z a v r n e t a.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v K. st. ml. G. K. - P. in M. Đ. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odst. 133. člena KZ izrekel vzgojna ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva, pri čemer je tisti del izreka, ki se nanaša na st. ml. M. Đ. senat oprl na določbi 3. točki 1. odst. 74. člena KZ in 78. člen KZ. Hkrati je senat sklenil, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun naslovnega sodišča. Zoper ta sklep se je naprej pritožila zakonita zastopnica ml. M. Đ., E. Đ., vendar je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. Km 1/2006 z dne 25.4.2006 njeno pritožbo kot nedopustno zavrglo.

Po izdaji zgoraj navedenega sklepa pa je vložila pritožbo zoper ta sklep in predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter napoved pritožbe tudi zagovornica ml. M. Đ.. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni oz. podrejeno razveljavi ter zadevo vrne senatu za mladoletnike prvostopenjskega sodišča v ponovno odločanje.

Pritožba mladoletnikove zagovornice je deloma utemeljena v delu, ki se nanaša na sklep o zavrženju pritožbe mladoletnikove zakonite zastopnice, medtem, ko je bilo tako pritožbo zagovornice, kot tudi pritožbo zakonite zastopnice zoper sklep o izreku vzgojnega ukrepa kot neutemeljeni zavrniti.

Zagovornica st. ml. M. Đ. ima prav, ko graja odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju pritožbe mladoletnikove matere zoper sklep o izreku vzgojnega ukrepa. Sodišče, ki tudi samo ugotavlja, da je bila pritožba sicer vložena pravočasno, vendar brez napovedi, je pritožbo zavrglo prav iz tega razloga, ker ni bila napovedana. Pri tem pa sodišče izhaja iz pravnopomotnega stališča, da je potrebno pritožbo zoper sklep o izreku vzgojnega ukrepa v postopku proti mladoletnikom napovedati. Napoved pritožbe zoper tak sklep ni potrebna. V postopku proti mladoletnikom je edina odločba, kjer je potrebna napoved pritožbe sodba, s katero senat mladoletniku izreče denarno kazen, medtem, ko zoper sodbo o izreku mladoletniškega zapora napoved pritožbe ni potrebna (1. odst. 451. člena v zvezi s 4. odst. 368. člena ZKP), prav tako pa ni potrebna pritožba tudi zoper sklepe, vključno s sklepi, s katerimi sodišče za mladoletnike le tem izrekajo vzgojne ukrepe. Očitno je pred dostavo spisa v reševanje pritožbenemu sodišču svojo napako uvidelo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je pod rubriko "opombe" v predložitvenem poročilu višjemu sodišču zapisalo, da je šteti sklep o zavrženju pritožbe kot brezpredmeten, nakar pa se seveda pritožbeno sodišče ozirati ni moglo in je bilo potrebno o pritožbi, ki je bila vložena zoper ta sklep meritorno odločiti in sklep iz zgoraj navedenih razlogov razveljaviti.

Zagovornica st. ml. M. Đ. pa nima prav, ko meni, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa o izreku vzgojnega ukrepa zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, pri čemer ima pritožnica očitno v mislih tisto iz 3. točke 371. člena ZKP. Srž zagovorničine pritožbe je v tem, da na glavni obravnavi niso bili navzoči mladoletnikovi starši, pa je sodišče obravnavo vseeno opravilo. Mladoletnikova zagovornica v svoji pritožbi izhaja iz napačnega izhodišča, da je senat za mladoletnike pred izdajo sklepa o vzgojnem ukrepu opravil glavno obravnavo, kar pa ne drži. Iz zapisnika na list. št. od 47 do 54 spisa je razvidno, da je senat za mladoletnike sprejel izpodbijano odločbo na seji senata, ne pa po opravljeni glavni obravnavi. Po določbi 5. odst. 478. člena ZKP pa je senat za mladoletnike o seji senata dolžan obvestiti le državnega tožilca, zagovornika in predstavnika organa socialnega varstva, ki so lahko na seji navzoči, mladoletnika in njegove starše oz. skrbnika pa le v primeru, če oceni, da je to potrebno. Res je, da iz odredbe na list. št. 46 spisa videti, da je sodišče o seji senata obvestilo (ne pa nanjo povabilo) tudi mladoletnikove starše, vendar pa njihova navzočnost na seji senata ni ovira, da bi senat seje ne mogel opraviti, še posebej glede na to, da sta obvestili za starša bili v redu izkazani. Obvestilo o seji senata za mladoletnike in vabilo na glavno obravnavo v postopku proti mladoletniku imata namreč, kar se neodzivanju nanje tiče različne pravne posledice, tako, da ti dve dejanji pač ne gre enačiti, tako, kakor to smiselno počne mladoletnikova zagovornica. Sklepno tedaj velja ugotoviti, da senat za mladoletnike prvostopenjskega sodišča zatrjevane kršitve ni zgrešil. Neutemeljena je tudi pritožba mladoletnikove zakonite zastopnice, matere E. Đ.. Slednja v svoji pritožbi navaja, da njen sin ni imel motiva, da bi storil kaj takega, kar mu očita okrožna državna tožilka v predlogu za izrek vzgojnega ukrepa. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so vsa odločilna dejstva pravilno in celovito dognana, v podkrepitev svojih sklepov pa je senat navedel tudi prepričljive razloge. Oba mladoletnika krivdo za pričetek fizičnega obračuna z oškodovancem M. V. zvračata drug na drugega, senat za mladoletnike pa je ravnal prav, ko je svojo odločitev oprl na to, kar sta povedala oškodovanec M. V. sam in pa priča D. Z., ki je posebej izpostavil, da je bil prav mladoletni M. Đ. tisti, ki je oškodovanca udaril s klofuto že na plaži in ki je oškodovanca tudi pozval, naj pride za igralnico G. v P., kjer bosta obračunala. Glede na navedeno tako ne bodo držale pritožbene navedbe mladoletnikove zakonite zastopnice, da njen sin pri vsej stvari ni imel ničesar, saj je tudi oškodovanec V. povedal, da sta ga potem, ko se je znašel v klečečem položaju na tleh, brcala oba mladoletnika, tako pritožničin sin, kakor tudi mladoletni G. K. - P.. Navedbe pritožnice, da se je mladoletnik znašel v obravnavanem postopku le zaradi tega, ker je bil ob napačnem času na nepravem kraju, pač ne bodo držale. Subjektivno prepričanje pritožnice o nedolžnosti svojega sina prepričljivih ugotovitev prvostopenjskega sodišča pač omajati ne morejo.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je tudi izbira izpodbijanega vzgojnega ukrepa na mestu in predvsem v mladoletnikovo korist in da upoštevaje vse okoliščine primera, predvsem pa mladoletnikovo osebnost in okolje v katerem živi v ta del sodbe posegati ni potrebno oz. prizivno sodišče ugotavlja, da ne gre za prestrog ukrep, tako, kakor to meni pritožnica.

Glede na vse povedano je bilo tedaj na podlagi 3. odst. 402. člena ZKP skleniti tako, kakor je razvidno iz tenorja te odločbe.