Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za tiste kršitve, ki jih delavec stori v času odpovednega roka, bi bila (nova) odpoved sicer mogoča, vendar le, kolikor bi bila dana do zaključka odpovednega roka oziroma zaključka delovnega razmerja. Ni pa mogoče po prenehanju delovnega razmerja iste pogodbe o zaposlitvi ponovno odpovedati, na nek način „na zalogo“ za primer, če bo siceršnja odpoved v sodnem postopku ugotovljena za nezakonito.
Revizija se zavrne.
1. Tožena stranka je tožnici 3. 7. 2009 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker naj bi v dneh 18., 19., 22., 23. in 29. 6. 2009 v času odsotnosti z dela zaradi bolezni, opravljala pridobitno delo. Sodišče prve stopnje je s sodbo Pd 420/2009-20 z dne 20. 4. 2010 ugotovilo, da je odpoved nezakonita in sicer zato, ker je tožnici na podlagi prej podane redne odpovedi, delovno razmerje prenehalo že 26. 6. 2009. Pritožbo tožene stranke zoper tako odločitev je sodišče druge stopnje zavrnilo s sodbo Pdp 745/2010 z dne 17. 11. 2010. 2. Tožena stranka je 28. 9. 2011 vložila predlog za obnovo postopka iz razlogov po 9. in 10. točki 394. člena ZPP. Predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom Pd 420/2009-39 z dne 13. 4. 2012, tako odločitev pa je sodišče druge stopnje potrdilo z izpodbijanim sklepom Pdp 550/2012. Sodišči sta ugotovili, da sodišče prve stopnje svoje sodbe ni oprlo na drugo sodno odločbo, ki bi bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena, zato ni podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 394. člena ZPP. Odločitev sodišča (o redni odpovedi) v zadevi Pd 659/2010 pa ne pomeni za toženo stranko novo dejstvo, na podlagi katerega bi bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bilo to dejstvo uporabljeno v prejšnjem postopku. Gre za nova dejstva, ki so nastala po trenutku pravnomočnosti izpodbijane odločbe, ki se v zadevi sploh niso mogla uporabiti.
3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Iz obsežne revizije izhaja, da uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato, ker sklep sodišča prve stopnje glede razloga po 10. točki 394. člena ZPP ni obrazložen, obrazložitve o tem pa nima niti sklep sodišča druge stopnje. Glede razloga iz 9. točke 394. člena ZPP revizija ponavlja razloge o tem, da je bilo v postopku, ki je tekel pod opr. št. Pd 659/2010 razsojeno, da je delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki trajalo do 11. 5. 2011. 4. Revizija ni utemeljena.
5. Postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko obnovi, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena (9. točka 394. člen ZPP). Pravilna je ugotovitev nižjih sodišč, da se sodna odločba o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice, ni opirala na nobeno drugo sodno odločbo, še posebej ne na sodbo Pd 659/2010 z dne 11. 5. 2011. Že zato ne, ker te sodbe v času odločanja o izredni odpovedi pred sodiščem prve stopnje (20. 4. 2010) sploh še ni bilo.
6. Pravilna je tudi odločitev o tem, da ni podan razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Tako iz sklepa sodišča prve kot sklepa sodišča druge stopnje povsem zadostno in jasno izhaja obrazložitev, zakaj ta razlog ni podan. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnem dejstvu in se da preizkusiti, toženi stranki pa pri tem ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem Zato zatrjevane bistvene kršitve določb postopka v zvezi z obravnavanjem in obrazložitvijo glede tega obnovitvenega razloga niso podane.
7. Odločilno dejstvo za presojo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 3. 7. 2009 nezakonita, je dejstvo, da tožnica tega dne (in tudi dne 29. 6. 2009, ko je bilo izdano obvestilo o nameravani odpovedi in vabilo na zagovor) ni bila več v delovnem razmerju pri toženi stranki. Razmerja, ki ne obstoji več, že pojmovno ni mogoče odpovedati. Za tiste kršitve, ki jih delavec stori v času odpovednega roka, bi bila (nova) odpoved sicer mogoča, vendar le, kolikor bi bila dana do zaključka odpovednega roka oziroma zaključka delovnega razmerja. Ni pa mogoče po prenehanju delovnega razmerja iste pogodbe o zaposlitvi ponovno odpovedati, na nek način „na zalogo“ za primer, če bo siceršnja odpoved v sodnem postopku ugotovljena za nezakonito.
8. Okoliščina, da je bilo v sodnem postopku kasneje ugotovljeno, da redna odpoved ni bila zakonita, na odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi ne more vplivati. Odločitev o reintegraciji, torej o obveznosti delovnega razmerja tožnici tudi za čas, ko je bila izredna odpoved podana, ni novo dejstvo ali nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ki bi lahko vplivali na izdajo drugačne odločbe o izredni odpovedi. Tudi če je bila redna odpoved nezakonita, je bila podana in tožnici je delovno razmerje prenehalo in tega dejstva tudi kasnejša ugotovitev nezakonitosti odpovedi ne more spremeniti.
9. Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani in je odločitev sodišča o predlogu za obnovo postopka pravilna in zakonita, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).