- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Ips 78/2006
ECLI:SI:VSRS:2006:I.IPS.78.2006 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Med upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ni zasebnega tožilca in njegovega pooblaščenca.
Izrek
Zahteva pooblaščenca zasebnega tožilca D.C. za varstvo zakonitosti se zavrže.
Obrazložitev
Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 8.11.2004 iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 3. odstavkom 169. člena KZ obdolženega V.D. oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje razžalitve po 2. odstavku 169. člena KZ. Višje sodišče v Mariboru je z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo pritožbo pooblaščenca zasebnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, zasebnemu tožilcu pa naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - povprečnino v znesku 120.000,00 SIT.
Zoper to pravnomočno sodbo je pooblaščenec zasebnega tožilca zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi kršitev "Zakona o pravdnem postopku" vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in pravnomočno sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega in mu izreče primerno kazensko sankcijo, ali pa sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.
Vrhovni državni tožilec A.F. v odgovoru na zahtevo navaja, da je ta vložena zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, česar s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljaviti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Po 1. odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. V navedeni določbi so upravičenci do vložitve tega izrednega pravnega sredstva taksativno našteti, zato njihovega kroga ni mogoče širiti. Med njimi pa ni zasebnega tožilca in njegovega pooblaščenca.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil pooblaščenec zasebnega tožilca D.C., ki ni imel te pravice, zato je zahtevo na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo.