22. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janka Krošlja iz Ljubljane, ki ga zastopa Leopold Novak iz Ljubljane, na seji dne 22. februarja 2001

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti tretjega odstavka 12. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/91-I popr., 21/94, 23/96 in 1/2000) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik izpodbija tretji odstavek 12. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) v delu, ki določa, da je funkcionalno zemljišče v solastnini vseh etažnih lastnikov. Navaja, da mu je bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno stavbno zemljišče, obenem pa naj bi mu bilo funkcionalno zemljišče odvzeto. Z razveljavitvijo 12. člena SZ in z novim nadomestnim besedilom naj bi bil odpravljen neodplačen odvzem lastnine brez postopkov pred sodišči. Svoj pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti navedene določbe SZ utemeljuje z navajanjem, da je dne 15. 3. 1999 s kupoprodajno pogodbo prodal lokal s skupnimi prostori. Meni, da bi se moralo funkcionalno zemljišče izločiti iz skupnih prostorov zato, da to zemljišče ne bi bilo upoštevano v ceni stanovanja, tako kot so v tej ceni všteti skupni prostori hiše. V pobudi se sklicuje na 14., 15., 24. in 33. člen Ustave ter na drugi odstavek 17. člena Splošne deklaracije človekovih pravic in na 1. člen Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP).

2.Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih poblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga lahko imel kdorkoli, ne zadošča. Prav tako za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS ne zadošča hipotetičen, ekonomski ali drug dejanski interes.

Pobudnik mora v pobudi izkazati, da predpis, ki ga izpodbija, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovemu predlogu privedla do spremembe njegovega pravnega položaja.

3.Pobudnik ni pojasnil, kako naj bi mu izpodbijana določba povzročila odvzem lastninske pravice na zemljišču, ki ga je dobil na podlagi odločbe o denacionalizaciji. Iz pobude ni mogoče razbrati niti, na kakšen način bi izpodbijana določba sploh lahko posegla v pobudnikov pravni položaj. Iz priloženih dokumentov je namreč razvidno, da so bili pobudniku in še enemu upravičencu na podlagi odločbe o denacionalizaciji za podržavljeni solastniški delež vrnjeni trije poslovni prostori v eni hiši ter tem poslovnim prostorom pripadajoči del zemljišča (ob upoštevanju pravila, da pravna usoda zemljišča deli usodo hiše) in skupnih prostorov, pomožnih prostorov, naprav in priprav ter da se pri nepremičnini vknjiži lastninska pravica za pobudnika do deleža 465/1922 in za drugega upravičenca do deleža 1457/1922. Pobudnik in drugi upravičenec sta nato po svojih pooblaščencih prodala "celotno nepremičnino, ki in kakor je bila prodajalcema vrnjena v last in posest s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji" (2. člen kupoprodajne pogodbe z dne 15. 3. 1999).

4.Iz pobudnikovih navedb, s katerimi utemeljuje interes za vložitev pobude, izhaja, da bi po njegovem mnenju kupec moral funkcionalno zemljišče kupiti s posebno pogodbo, oziroma da cena zanj ne bi smela biti vsebovana v ceni stanovanja. Njegov namen je torej doseči posebno plačilo za funkcionalno zemljišče. Tega pa izpodbijana določba ne ureja. Opredelitev cene za predmet kupoprodajne pogodbe je namreč stvar dogovora pogodbenih strank. Morebitna razveljavitev izpodbijane določbe pa tudi ne bi mogla vplivati na vsebino kupoprodajne pogodbe, ki jo je pobudnik že sklenil.

5.Ker pravni interes kot predpisani procesni pogoj za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem ni izkazan, je bilo treba pobudo zavreči.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen