Jedro

Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi. Glede na tožnikovo izjavo je sodišče po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.

Ker je toženka na podlagi vložene tožbe izdala nov akt, s katerim je ugodila vsem tožbenim zahtevkom tožnika, kar pomeni, da je tožnik s tožbo uspel, mu je toženka dolžna povrniti stroške.

Izrek

Postopek se ustavi.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 184,08 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe tožeči stranki, od tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je toženka podaljšala tožniku čas uporabe že dodeljenih in tam opredeljenih radijskih frekvenc za čas od 8. 7. 2014 do 15. 10. 2014, mu naložila plačilo in način plačila za njihovo uporabo ter odločila, da v postopku niso nastali posebni stroški. Tožnik je predlagal, da sodišče tožbi ugodi in da odločbo spremeni tako, da se spremeni čas veljavnosti pravice uporabe radijskih frekvenc tako, da ima tožnik pravico uporabe v odločbi določenih frekvenc do 25. 5. 2016, toženki pa naloži tudi povrnitev njegovih stroškov postopka. Hkrati je vložil tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, o kateri je sodišče odločilo s sklepom, I U 1197/2014 z dne 22. 7. 2014. Toženka je nato sodišču posredovala obvestilo o odpravi odločbe v zvezi z upravnim sporom po 273. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V njem je navedla, da sodišče po prvem odstavku 39. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) obvešča, da je na podlagi 273. člena ZUP odpravila izpodbijano odločbo in izdala novo odločbo, št. 38113-132/2014/2 z dne 8. 9. 2014, s katero je v celoti ugodila tožbenemu zahtevku tožnika in mu odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc podaljšala do 25. 5. 2016. Sodišče je nato tožnika, sklicujoč se pri tem na tretji odstavek 39. člena ZUS-1, pozvalo, da sporoči, ali je z odločbo zadovoljen, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novi upravni akt. Tožnik je sodišču poslal pripravljalno vlogo, v kateri je navedel, da ne nasprotuje izdani odločbi in ne vztraja pri tožbi, zato predlaga, da sodišče postopek po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1 ustavi in tožniku povrne njegove stroške postopka po petem odstavku 25. člena ZUS-1 (npr.: sklep I Up 238/2013).

Po prvem odstavku 39. členu ZUS-1 mora organ, če med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt, to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. V primeru iz prejšnjega odstavka zahteva sodišče od tožnika, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (drugi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi.

Glede na tožnikovo izjavo je sodišče po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi petega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku tega člena, če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena tega zakona, ker je organ izdal upravni akt, s katero je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja. Po prvem odstavku 25. člena ZUS-1 pa sodišče, če v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku. Prvi odstavek 154. člena ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Ker je toženka na podlagi vložene tožbe izdala nov akt, s katerim je ugodila vsem tožbenim zahtevkom tožnika, kar pomeni, da je tožnik s tožbo uspel, mu je toženka dolžna povrniti stroške. Tožnika je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik (natančneje odvetniška družba). Po prvem odstavku odstavku 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) se v postopkih v socialnih in upravnih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku glede na pomen stvari, ki je razvidna iz tožbe ali drugega pravnega sredstva, s katerim se začne postopek, če ta zakon ne določa drugače. Če vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prejšnjem odstavku, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR (drugi odstavek). Če pa se zahtevek stranke nanaša na ocenjeno denarno dajatev ali na upravni akt v zvezi z denarno dajatvijo, se vrednost predmeta določi po višini dajatve (tretji odstavek 25. člena ZOdvT). V obravnavanem primeru gre za izveden postopek v zvezi z zahtevo tožnika o podaljšanju odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da je bilo določeno plačilo za uporabo tam dodeljenih radijskih frekvenc v višini 2.000,00 EUR. 12. člen ZOdvT napotuje na tarifo, v kateri so določene nagrade glede na vrednost predmeta, ki za do 2.000 EUR znaša 87 EUR. Nagrada za postopek v upravnem sporu (tar. št. 3100) znaša tako 113,10 EUR (87 EUR x količnik 1,3) povečano za 22 % DDV, kar skupno znaša 137,98 EUR. Nagrado za zahtevo za izdajo začasne odredbe je sodišče (ker v 3. delu OdvT ni posebne postavke za odmero nagrade za vloženo zahtevo za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu) odmerilo smiselno po tarif. št. 3461 v višini 26,10 EUR. Sodišče je tožniku priznalo tudi priglašenih 20 EUR pavšalnih stroškov za poštnino (tar. št. 6002). Toženka mora tako tožniku povrniti 184,08 EUR stroškov postopka v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.