Up-319/00

18.9.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 18. septembra 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 755/2000 z dne 24. 5. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 372/2000 z dne 15. 3. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku zavrnilo pritožnikov predlog za oprostitev sodnih taks, višje sodišče pa je pritožbi delno ugodilo tako, da je pritožniku odobrilo obročno plačilo sodnih taks. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je socialno ogrožen in da sodnih taks ne zmore plačati. Navaja stroške, ki jih ima z rednim preživljanjem sebe in svoje družine. Meni, da sodišča kot argument za zavrnitev oprostitve sodne takse ne bi smela upoštevati njegovega premoženja (nepremičnin), saj od njih nima dohodkov.

2.Iz pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave izhaja tudi zahteva, da mora država omogočiti dejansko in učinkovito izvrševanje te pravice. Slednje med drugim predpostavlja, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča - to izhaja tudi iz pravice od enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave. V funkciji učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva pa je tudi možnost oprostitve sodnih taks. Vendar je ob tem potrebno upoštevati, da sme v skladu s 15. členom Ustave zakon predpisati način izvrševanja pravic med drugim tedaj, kadar je to nujno zaradi same narave pravice. Takšen zakon je tudi Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) oziroma določbe tega zakona o oprostitvi plačila sodnih taks, o pogojih, ki jih mora predlagatelj ob tem izpolnjevati, in o potrdilih, ki jih mora ob tem predložiti.

3.Iz ugotovitve, da institut oprostitve plačila sodnih taks služi enakopravnemu izvrševanju ustavne pravice do sodnega varstva, pa ne sledi, da bi Ustavno sodišče lahko v smislu instančne presoje odločalo, ali je sodišče v pravdnem postopku ob odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pravilno uporabilo materialno in procesno pravo ter pravilno ugotovilo dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev. Ustavno sodišče lahko sklep pravdnega sodišča o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks razveljavi le, če ugotovi, da je bil sprejet v postopku, v katerem so bila kršena ustavna jamstva procesne narave, ali če ta odločitev sodišča temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oz. samovoljno.

4.Takšnih kršitev pa v obravnavanih sklepih sodišč prve in druge stopnje ni. Pravilnosti ugotovitev dejstev in uporabe materialnega prava Ustavno sodišče, kot je obrazloženo zgoraj, ni pristojno preizkušati, zadošča že ugotovitev, da odločitvi sodišč ni mogoče očitati, da bi bila očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve. Prav tako v izpodbijanem sklepu ni pravnih stališč, ki bi bila nesprejemljiva z vidika pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Obe sodišči sta upoštevali vse okoliščine, ki jih je pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) treba upoštevati. Obe sodišči sta upoštevali in ob odločitvi tudi ustrezno obrazložili tako obstoj okoliščin glede pritožnikovih dohodkov kot tudi njegovega siceršnjega premoženja (ki presega zgolj njegovo stanovanje) ter dohodke, potrebe in število vzdrževanih družinskih članov.

Ustavnoskladno je tudi stališče sodišč, da je pri predlogu za oprostitev plačila sodnih taks treba upoštevati premoženje predlagatelja ne glede na to, ali mu to premoženje prinaša kakšne dohodke.

5.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude