Jedro

Po 216. čl. ZOR ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Neutemeljenost takšnega prehoda premoženja z ene osebe na drugo velja tudi v primeru, ko prvotna podlaga za plačilo odpade (primerjaj 4. odst. 210. čl. ZOR), torej tudi v primeru, ko je v postopku z izrednim pravnim sredstvom odškodninski zahtevek upnika zavrnjen oz.

pravnomočno prisojena odškodnina znižana ali pa sodba razveljavljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se izvršba odloži do konca postopka o reviziji.

Obrazložitev

Prvo sodišče ni ugodilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe, ker je ugotovilo, da v predlogu ni izkazane nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.

Proti skepu se pritožuje dolžnik in navaja, da je v predlogu obrazložil nevarnost nastanka znatnejše škode z določbo 216. čl. ZOR, saj tudi morebitnega neutemeljenega izplačila odškodnine ne bi mogel izterjati nazaj.

Pritožba je utemejena.

Prvo sodišče v izpodbijanem sklepu nepopolno kot razloga za odložitev izvršbe navaja samo verjetnost nastanka znatnejše škode ali drug poseben upravičen razlog. Za odlog izvršbe morata namreč biti kumulativno podana tako eden izmed razlogov, ki jih taksativno našteva ZIP v 1. odst. 63. čl., oz. drug upravičen razlog (2. odst. 63. čl. ZIP), in verjetnost, da bi dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Dolžnik v svojem predlogu zatrjuje in s fotokopijo dokazuje, da je proti sodbi III P 432/91 z dne 24.8.1992 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1070/93 z dne 7.7.1993, vložil v revizijo, tedaj izredno pravno sredstvo, našteto v 1. točki 1. odst. 63. čl. ZIP. Protispisna je tudi ugotovitev prvega sodišča, da drugega pogoja za odložitev izvršbe (verjetnost nastanka znatnejše škode) dolžnik ni z ničemer izkazal. Skliceval se je namreč na določbo 216. čl. ZOR in pritožniku je potrebno pritrditi, da po citiranem členu ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku, pri čemer neutemeljenost prehoda premoženja z ene osebe na drugo velja tudi v primeru, ko prvotna podlaga za plačilo odpade (primerjaj 4. odst. 210. čl. ZOR), torej tudi v primeru, ko je v postopku z izrednim pravnim sredstvom odškodninski zahtevek upnika zavrnjen oz.

pravnomočno prisojena odškodnina znižana ali pa sodba razveljavljena.

Ker iz izvršilnega naslova izhaja, da se znesek 1.035.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.8.1992 dalje nanaša na negmotno škodo (primerjaj že citirani 216. čl. ZOR), pri čemer ne more biti dvoma, da je znesek 1.035.000,00 SIT s pripadki potrebno uvrstiti pod pravni standard znatnejše škode, ki bi jo utegnil utrpeti dolžnik (četudi je zavarovalnica), sta podana oba pogoja za odložitev izvršbe v smislu 1. odst. 63. čl. ZIP in sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvršbo odložilo do konca postopka o reviziji (1. odst. 166. čl. ZIP). Takšna odločitev sodišča pa je utemeljena v določbi 3. točke 380. čl. ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP.