Up-269/96

24.3.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. Ž. iz C. na seji senata dne 24. marca 1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba J. Ž. zoper sklepa Vrhovnega sodišča št. VIII R-3/96 z dne 20.6.1996 in št. VIII R-7/96 z dne 8.10.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je v delovnem sporu pred Delovnim sodiščem v Celju predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta predlog je predsednik Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopil Vrhovnemu sodišču kot pristojnemu sodišču za reševanje tovrstnih sporov. Vrhovno sodišče je predlog zavrnilo s sklepom št. VIII R-3/96 z dne 20.6.1996. Pritožnik zatrjuje, da so mu bile kršene ustavne pravice z ravnanjem predsednika Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki da ga ni obvestil o odstopu predloga Vrhovnemu sodišču, ter zato, ker nima pravice do pravnega sredstva.

2.Kasneje je pritožnik ponovno vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - tokrat neposredno na Vrhovno sodišče, ki pa ga je tudi tokrat zavrnilo (sklep št. VIII R-7/96 z dne 8.10.1996). Pritožnik zatrjuje, da so mu bile s takim sklepom kršene ustavne pravice iz 14., 22. in 23. člena Ustave. Iz navedb izhaja, da ni zadovoljen s potekom postopka, navaja pa tudi svoje mnenje o pristranosti dveh sodnic Delovnega sodišča v Celju in predsednika senata Vrhovnega sodišča - smiselno torej navaja razloge za izločitev sodnika.

3.Pritožnik je vložil samostojni ustavni pritožbi zoper vsak sklep Vrhovnega sodišča posebej. Ustavno sodišče je na podlagi 313. člena ZPP v zvezi s 6. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) obe ustavni pritožbi obravnavalo skupaj in o njiju odločilo s skupnim sklepom.

4.Temeljni namen delegacije pristojnosti po 68. členu ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem.

Pritožnik takih razlogov niti ne navaja. Smiselno je njegove navedbe razumeti kot navajanje okoliščin, ki naj bi utemeljevale nujno delegacijo po 67. členu ZPP. Gre za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, če pristojno sodišče ne more postopati zaradi izločitve sodnika. Vendar je ta razlog podan le, kolikor na pristojnem sodišču ni nobenega sodnika, ki bi lahko odločal, in kolikor je do izločitve prišlo iz razlogov in po postopku, ki ga zakon za to določa (71. do 76. člen ZPP). Ne zadošča le prepričanje stranke o nepristranosti sodnika oziroma njeno nezadovoljstvo z vodenjem konkretnega postopka.

5.Pravno sredstvo je tisto procesno dejanje upravičene osebe, s katerim ta od pristojnega organa zahteva preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega posamičnega akta. Namen pravnih sredstev je torej doseči pravilno in zakonito odločbo ter s tem tudi odpravo morebitnih kršitev ustavnih pravic, storjenih s to odločbo. Namen predloga za določitev drugega pristojnega sodišča za odločanje v konkretni zadevi pa je drugačen. S tem predlogom se želi doseči lažji in ekonomičnejši potek postopka tako za stranke kot tudi za sodišče in druge udeležence v postopku.

Vprašanje, ali je bil dotedanji postopek pred pristojnim sodiščem zakonit in pravilen ter v skladu z Ustavo, za odločitev o predlogu za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP ni bistveno.

6.Kot je Ustavno sodišče navedlo že v obrazložitvi sklepa št. Up-124/96 z dne 31.5.1996, bo lahko pritožnik zatrjevane kršitve človekovih pravic v konkretnem postopku uveljavljal v ustavni pritožbi zoper odločitev o njegovem zahtevku po poprejšnjem izčrpanju vseh pravnih sredstev. V čem naj bi bila kršitev 23. člena Ustave, pritožnik ni utemeljil. V postopku odločanja o predlogu za delegacijo pristojnosti pa očitno ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen v zvezi s 14. členom Ustave). Pritožnikovih navedb o domnevni pristranosti sodnikov ni bilo mogoče upoštevati, ker z njimi pritožnik ne more utemeljevati razlogov za delegacijo pristojnosti. Česa drugega pa pritožnik ni navedel.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek ter člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senatadr. Tone Jerovšek