Odpiranje kuverte z osebnimi podatki v vložišču sodišča

Datum

03.08.2026

Številka

07121-1/2026/764

Kategorije

Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Sodni postopki, Varnost osebnih podatkov

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 22. 5. 2026 prejeli vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z odpiranjem kuverte z osebnimi podatki na vložišču sodišča. Navedli ste, da vas je Okrožno sodišče … pozvalo, da se izjasnite v nepravdni zadevi glede skrbništva otrok. Napisali ste izjavo, v kateri ste navedli številne osebne podatke in okoliščine. Izjavo ste zaprli v pisemsko ovojnico, na ovojnico napisali vse potrebne podatke (pošiljatelja, naslovnika) z namenom, da se izroči pristojni sodnici, in to pisemsko pošiljko odnesli osebno na vložišče okrožnega sodišča. Delavka na vložišču je pisemsko ovojnico odprla in izjavila, da bo vsebino predala naslovniku – sodnici. Zanima vas, ali je primerno in zakonito, da uslužbenka na vložišču odpre ovojnico, ki je jasno opremljena z vsemi potrebnimi podatki, da bi se lahko izročila pristojni sodnici. Po vašem mnenju se je uslužbenka s tem dejanjem po nepotrebnem seznanila z vsemi občutljivimi osebnimi podatki, ki so bili navedeni v vašem dopisu – izjavi.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju v skladu s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V povezavi s pričujočim mnenjem pojasnjujemo še, da se lahko IP do konkretnih obdelav osebnih podatkov dokončno opredeljuje le v nadzornih postopkih, za vodenje katerih je pristojen.

IP ni pristojen za nadzor dejanj obdelave osebnih podatkov s strani sodišča, kadar to deluje kot sodni organ. Ne glede na to pa so sodišča dolžna spoštovati pravila varstva osebnih podatkov po Splošni uredbi in ZVOP-2, kar med drugim pomeni, da morajo imeti za vsakršno obdelavo osebnih podatkov ustrezno in zakonito pravno podlago, poskrbeti za njihovo varnost ter tudi sicer upoštevati vsa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Sodišče je torej tisto, ki postavi pravila ravnanja z osebnimi podatki, ki jih prejme v poštnih pošiljkah in tudi nosi odgovornost za njihovo zakonito obdelavo.

Obrazložitev

Vprašanja, ki obravnavajo podobno tematiko, kot vaše, je IP v nezavezujočih mnenjih že obravnaval, npr. v izdanem mnenju št. 07121-1/2023/1166. Mnenja so sicer dostopna preko iskalnika na https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/.

V zvezi z vašim konkretnim primerom, ko je delavka v vložišču sodišča odprla ovojnico, ki ste jo osebno prinesli in ki je bila naslovljena osebno na točno določeno sodnico, kar se vam zdi sporno, pojasnjujemo, da IP v skladu s tretjim odstavkom 55. člena Splošne uredbe ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organ. Že iz 20. in 122. uvodne izjave Splošne uredbe izhaja, da pristojnost nadzornih organov ne bi smela obsegati obdelave osebnih podatkov, kadar sodišča delujejo kot sodni organ, da se zaščiti neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem. Tudi ZVOP-2 v prvem odstavku 57. člena določa, da nadzorne osebe IP niso pristojne za nadzor in izrekanje sankcij glede obdelav osebnih podatkov, izvršenih v okviru izvajanja zadeve sodišča iz 6. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona, ali s tem povezanega odločanja strokovnih sodelavcev ali sodniških pomočnikov po odredbi sodišča, kot to opredeljuje zakon, ki ureja sodišča, ali po določbah drugih zakonov, ki določajo njihovo samostojno delovanje.

Ker se tudi ravnanje s prejetimi poštnimi pošiljkami nanaša na obdelavo osebnih podatkov s strani sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organi, in gre torej pri tem za del sodnega odločanja, v zvezi s katerim mora biti zagotovljena neodvisnost sodstva, IP za nadzor nad zagotavljanjem zavarovanja osebnih podatkov, ki prispejo v poštnih pošiljkah, ni pristojen. Navedeno pomeni, da IP ni pristojen presojati, kako ima sodišče organizirano sprejemanje poštnih pošiljk in posredovanje pristojnim sodnikom.

Pojasnjujemo pa, da morajo tudi sodišča spoštovati pravila varstva osebnih podatkov po Splošni uredbi in ZVOP-2, kar med drugim pomeni, da morajo imeti za vsakršno obdelavo osebnih podatkov ustrezno in zakonito pravno podlago ter tudi sicer upoštevati vsa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, vključno z načelom celovitosti in zaupnosti, kar pomeni, da morajo z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi zagotavljati ustrezno varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo. Sodišče je torej tisto, ki postavi pravila ravnanja z osebnimi podatki v poštnih pošiljkah in nosi odgovornost za njihovo zakonito obdelavo.

Po mnenju IP ravnanje delavke sodišča ni bilo nezakonito, če je bilo v skladu z organizacijskimi pravili sodišča glede sprejemanja in evidentiranja poštnih pošiljk, ki morajo zajemati tudi tehnične in organizacijske ukrepe za zagotavljanje varstva osebnih podatkov, tako pri samem odpiranju in evidentiranju pošiljk, kot tudi pri nadaljnjem posredovanju pristojnim sodnikom. Po mnenju IP bi bilo tudi nerealno pričakovati, da bi sprejemanje in evidentiranje poštnih pošiljk izvajali pristojni sodniki osebno.

Dodajamo še, da lahko morebitne kršitve varstva osebnih podatkov s strani sodišča uveljavljate v okviru pravnih sredstev v konkretnem sodnem postopku.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila:

Mojca Leitinger, univ. dipl. prav. državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.