Jedro

Kljub temu, da vloga in odločanje o znižanem plačilu vrtca temeljita na letnem dohodku družine v preteklem koledarskem letu, to ne more pomeniti, da organ ne sme upoštevati spremenjenih okoliščin na strani zavezanca za plačilo, če te vplivajo na višino dohodka, relevantnega za ugotavljanje višine obveznosti staršev za plačilo programa v vrtcu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici določila znižano plačilo vrtca za hčerko A.A., in sicer v višini 50 % cene programa, kar predstavlja plačilo iz 5. plačilnega razreda. Nadalje je odločila, da razliko do polne cene programa krije Občina Tržič in da določeno plačilo velja od 1. 1. do 31. 12. 2011. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je tožnica 2. 11. 2010 vložila vlogo za znižano plačilo vrtca za leto 2011. V postopku je bilo ugotovljeno, da je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v koledarskem letu 2009 znašal 840,44 EUR, to je 58,41 % povprečne bruto plače na zaposleno osebo v RS v letu 2009. Na podlagi tega je bila vlagateljica uvrščena v 5. plačilni razred v skladu s 3. členom Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (v nadaljevanju Pravilnik), zaradi česar se ji določi 50 % cene programa.

Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. V obrazložitvi med drugim navaja, da je prvostopenjski organ na podlagi podatkov iz vloge in na podlagi predloženih dokazil ugotovil, da je bila vlagateljica zaposlena od 10. 5. 2010 dalje, zato so bili upoštevani dohodki v skladu s 16. členom Pravilnika, ki jih ta določa za starše, ki v preteklem letu (v konkretnem primeru v letu 2009) niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev. Ker je bil partner vlagateljice zaposlen v preteklem koledarskem letu vseh 12 mesecev, pa se zanj upoštevajo dohodki iz informativnega izračuna dohodnine za leto 2009. Glede na navedeno je vsota vseh dohodkov družine znašala 25.611,48 EUR pri čemer pritožbeni organ podrobneje pojasnjuje način izračuna, relevantnega za razvrstitev vlagateljice v 5. plačilni razred.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da bi morala toženka pri izračunu njene obveznosti upoštevati mesečni bruto dohodek družine iz leta 2009, ki je bil izkazan z odločbama o odmeri dohodnine za navedeno leto za tožnico in za njenega zunajzakonskega partnerja. Navaja, da v letu 2009 ni bila v delovnem razmerju in je celo leto prejemala družinsko pokojnino, ki šteje med obdavčljive dohodke po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-1). Ker se zaposlitev in prejemanje družinske pokojnine izključujeta - prejemniki slednje ne smejo biti zaposleni), po mnenju tožnice družinska pokojnina v smislu prejemkov predstavlja plačo. Nadalje meni, da je organ s tem, ko je pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana za koledarsko leto 2009 upošteval prejete plače tožnice v letu 2010, napačno uporabil materialni predpis. Pri tem se sklicuje na 5. člen Pravilnika, ki govori o vsoti vseh bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu. V njem pa je tožnica, kot rečeno, prejemala družinsko pokojnino. Ob upoštevanju prejetih dohodkov v letu 2009, izkazanih z odločbo o dohodnini, bi morala biti tožnica uvrščena v 4. plačilni razred in ji določena višina plačila vrtca v višini 40 % cene programa. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči v zadevi, podrejeno, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v odločanje prvostopenjskemu organu.

Toženka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da se je v postopku pokazalo, da so se prosilki v letu 2010 izboljšali dohodki na družinskega člana in spremenil status iz študenta v redno zaposleno osebo. Zato je bila v skladu s 3. odstavkom 16. člena Pravilnika pri izračunu dohodkov upoštevana povprečna letna plača tožnice, izračunana na podlagi njenih zadnjih treh plač iz tekočega leta, znižana za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS glede na preteklo koledarsko leto.

Tožba ni utemeljena.

Po 8. točki 2. odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) se za dohodek iz delovnega razmerja štejejo tudi pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Po 8. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) je pokojnina redni mesečni prejemek, ki uživalcu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca. Po istem členu se kot pokojninski prejemek šteje tudi družinska pokojnina, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon. Gre za pravico iz obveznega zavarovanja (1. odstavek 4. člena ZPIZ-1).

Navedene določbe kažejo, da je družinska pokojnina z vidika obveznosti plačevanja dohodnine kot davčne obveznosti izenačena s plačo kot dohodkom iz delovnega razmerja (1. točka 1. odstavka 37. člena ZDoh-2) in je v tem delu treba pritrditi tožnici. Kljub temu pa sodišče meni, da je organ v konkretnem primeru ravnal pravilno, ko pri določanju višine plačila vrtca za leto 2011 ni upošteval dohodninske odločbe za leto 2009, ki temelji na prejetih družinskih pokojninah kot edinem dohodku, ki ga je tožnica prejemala v tem letu, ampak je upošteval v času vložitve vloge že spremenjeno dejansko stanje, nastalo zaradi njene zaposlitve v letu 2010 in s tem v zvezi spremembo pri pridobivanju dohodka (plače). V zadevi namreč ni sporno, da je tožnica 2. 11. 2010 vložila vlogo za znižano plačilo vrtca, v tožbi pa ne izpodbija navedbe pritožbenega organa, da se je pred tem, to je 10. 5. 2010, zaposlila. Sodišče je na tako ugotovljeno dejansko stanje vezano (1. odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Po 1. odstavku 3. člena Pravilnika se plačilo staršev za vrtec določi na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevajoč bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo na zaposlenega v RS in upoštevaje premoženje družine. Po 2. odstavku 5. člena Pravilnika je letni dohodek družine vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu. Po 5.a členu se bruto dohodek med drugim ugotavlja iz odločbe o odmeri dohodnine.

Kljub temu da glede na omenjene določbe vloga in odločanje o znižanem plačilu vrtca temeljita na letnem dohodku družine v preteklem koledarskem letu, to ne more pomeniti, da organ ne sme upoštevati spremenjenih okoliščin na strani zavezanca za plačilo, če te vplivajo na višino dohodka, relevantnega za ugotavljanje višine obveznosti staršev za plačilo programa v vrtcu. Upoštevati je namreč treba tudi 1. odstavek 18. člena Pravilnika, po katerem se plačilo določi na novo, če pride med letom do zaposlitve katerega izmed družinskih članov. Po 2. odstavku mora vlagatelj spremembo sporočiti v roku 15 dni, ko je sprememba nastala.

Ker je v obravnavanem primeru do omenjene spremembe prišlo že med letom 2010 in še preden je tožnica vložila vlogo za znižano plačilo vrtca, sprememba v dejstvu zaposlitve pa glede na 1. odstavek 18. člena Pravilnika vpliva na določitev plačila, bi bilo nelogično, da bi organ najprej določil višino tožničine obveznosti za leto 2011 na podlagi dohodninske odločbe za predhodno leto 2009 in nato takoj izdal novo odločbo o določitvi plačila, upoštevajoč zaposlitev tožnice in na tej podlagi prejete dohodke v letu 2010. Po mnenju sodišča bi bilo tudi nesprejemljivo, da bi bilo znižano plačilo odvisno le od dohodkovnega oz. premoženjskega stanja družine v preteklem letu ne glede na dejstvo, da so se te okoliščine v tekočem letu, torej pred letom, za katerega se določa znižanje obveznosti plačila cene programa v vrtcu (v konkretnem primeru za leto 2011), spremenilo. To nenazadnje izhaja tudi iz 2. odstavka 16. člena Pravilnika, po katerem se v primeru, če družina v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, za določitev plačila upoštevajo dohodki iz tekočega leta, znižani za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji glede na preteklo koledarsko leto.

Pritožbeni organ v svoji odločbi tudi pojasnjuje, da so bili tožničini dohodki izračunani ob upoštevanju določb 16. člena Pravilnika.

Ta v 3. odstavku določa, da če starši v koledarskem letu, za katerega se ugotavlja letni dohodek družine, niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, se za določitev plačila upoštevajo vsi dohodki, ki izhajajo iz odločbe o dohodnini, razen plač in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Tem dohodkom se prišteje povprečna letna plača staršev, izračunana na podlagi njihovih plač iz tekočega leta, znižana za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji glede na preteklo koledarsko leto. Po 4. odstavku istega člena se v primerih iz prejšnjega odstavka vlogi priloži potrdilo delodajalca o bruto plači za obdobje zadnjih treh mesecev pred oddajo vloge.

Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe je razvidno, da so bili dohodki vlagateljice, kljub temu da so bili prejeti v letu 2010, preračunani na nivo za leto 2009, in sicer tako, da se je na podlagi njenih treh mesečnih plač, prejetih v letu 2010, izračunalo mesečno povprečje, dobljeni znesek pomnožil z 12, tako dobljeni dohodek na letnem nivoju pa je bil znižan za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji glede na preteklo koledarsko leto.

Po mnenju sodišča je organ na ta način tožnico - kljub upoštevanju v letu 2010 novonastalih okoliščin na njeni strani v zvezi s pridobivanjem dohodka - izenačil z ostalimi vlagatelji, ki se jim je družinski dohodek ugotavljal na podlagi dohodninske odločbe za preteklo koledarsko leto, to je za leto 2009. S tem pa je ravnal v skladu z že omenjenim 2. odstavkom 5. člena Pravilnika, zaradi česar je neutemeljen tožbeni očitek o njegovi nepravilni uporabi.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da tožba ni utemeljena, zato jo je v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.