Jedro

Neutemeljeno upnica uveljavlja, da je sklep o preizkusu terjatev, izdan v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, izvršilni naslov. Odločitev, ki ima naravo izvršilnega naslova, se sprejme kvečjemu v sklepu o končanju postopka osebnega stečaja.

V primeru, ko je tožnica za uveljavitev svoje terjatve začela pravdni postopek pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je končal z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja pa je bila tožničina terjatev priznana in je bil tudi izdan sklep o odpustu obveznosti, ki na tožničino terjatev ne učinkuje, se določbi prvega in osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP smiselno uporabita tako, da ima upnik lahko še vedno pravni interes za uveljavitev te terjatve v pravdi, ravno zato ker v postopku osebnega stečaja ne more pridobiti izvršilnega naslova.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog za izvršbo zavrne.

2.Zoper sklep se po Državnem odvetništvu RS pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da je svojo terjatev v predlogu za izvršbo utemeljila na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o preizkusu terjatev Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 000/2022 z dne 26. 5. 2023, del katerega je skladno z izrekom tudi končni seznam preizkušenih terjatev dne 26. 5. 2023, kjer je pod zaporedno št. 2 navedena terjatev upnice. Da dolžnik upnici dolguje tudi zakonske zamudne obresti, izhaja iz prijave terjatve z dne 16. 2. 2023 in dejstva, da stečajni upravitelj niti dolžnik le-teh v stečajnem postopku nista prerekala. Da gredo upnici zakonske zamudne obresti, je skladno tudi z 256. člena ZFPPIPP. Skladno z drugim odstavkom 382. člena ZFPPIPP terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. Dolžnik je sicer imel v teku odpust obveznosti, na podlagi katerega so mu bile s sklepom o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 000/2022 z dne 6. 1. 2025 odpuščene obveznosti, vendar kot izhaja iz II. točke navedenega sklepa, odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika ki so nastale do 13. 12. 2022, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 000/2022 z dne 21. 7. 2025 se je stečajni postopek nad dolžnikom končal. Kot izhaja iz prijave terjatve upnice z dne 16. 2. 2023, terjatev upnice izvira iz regresnega zahtevka, ki ga je imela upnica napram dolžniku, saj je večim oškodovancem izplačala odškodnino na podlagi sklenjenih poravnav. Ko je bil izdan sklep o preizkusu terjatev Okrožnega sodišča v Ljubljani v stečajnem postopku zoper toženo stranko - tu dolžnika opr. št. St 000/2022 dne 26. 5. 2023 s končnim seznamom preizkušenih terjatev, je prenehal razlog za prekinitev postopka v navedenih individualnih delovnih sporih, zato se le-ti nadaljevali. V skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. Na podlagi osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP upnikova pravna korist za vodenje pravde o terjatvi preneha, če je njegova terjatev v stečajnem postopku priznana. Iz zgoraj že predloženega končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da so bile terjatve, ki jih je tožeča stranka vtoževala v 5 regresnih sporih zoper dolžnika, v stečajnem postopku priznane. S tem je prenehala pravna korist za vodenje postopkov v pravdnih zadevah, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi z osmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP tožbo zavrglo. Od začetka postopka osebnega stečaja tako ni dopustno vložiti tožbe v zvezi s terjatvijo, ki je nastala do začetka stečajnega postopka. Upnik mora terjatev uveljavljati s prijavo v postopku osebnega stečaja, tožbo pa je dopustno vložiti šele potem, ko je v stečaju prijavljena terjatev prerekana in je upnik napoten na vložitev tožbe. Upnica tako vztraja, da je njen izvršilni naslov že predloženi sklep o preizkusu terjatev skupaj s končnim seznamom preizkušenih terjatev. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Neutemeljeno upnica uveljavlja, da je sklep o preizkusu terjatev, izdan v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, izvršilni naslov. Odločitev, ki ima naravo izvršilnega naslova, se sprejme kvečjemu v sklepu o končanju postopka osebnega stečaja, tj. nad premoženjem fizične osebe, skladno z drugim odstavkom in zaradi učinka iz četrtega odstavka 396. člena ZFPPIPP. V izreku tistega sklepa sodišče priznane neplačane terjatve, ki jih naloži dolžniku v plačilo, navede v seznamu, vključno z obrestmi po 256. členu ZFPPIPP, ta sklep pa s pravnomočnostjo postane izvršilni naslov, vključno v tem obrestnem delu (prim. sklep Cst 001/2024).

5.Sklep o končanju postopka osebnega stečaja v zvezi s seznamom neplačanih priznanih terjatev skladno s četrtim odstavkom 396. člena ZFPPIPP namreč predstavlja izvršilni naslov, zato ima upnik pravico, da na podlagi le-tega predlaga izvršbo. Res pa se določba citiranega člena glede na peti odstavek 410. člena ZFPPIPP ne uporablja za sklep o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je bil izdan sklep o odpustu obveznosti. Kljub temu navedeno ne vpliva na dejstvo, da upnica ni predlagala izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.

6.Neutemeljeno odločitev o zavrženju njene tožbe bi upnica morala uveljavljati v tistem postopku. V primeru, ko je tožnica za uveljavitev svoje terjatve začela pravdni postopek pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je končal z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja pa je bila tožničina terjatev priznana in je bil tudi izdan sklep o odpustu obveznosti, ki na tožničino terjatev ne učinkuje (5. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP), se določbi prvega in osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP namreč smiselno uporabita tako, da ima upnik lahko še vedno pravni interes za uveljavitev te terjatve v pravdi, ravno zato ker v postopku osebnega stečaja ne more pridobiti izvršilnega naslova (glej sklep VSC Cp 13/2023). Drugače je pri pravnih osebah, ki po zaključku osebnega stečaja prenehajo in kakšna nadaljnja prisilna izterjava v izvršilnem postopku ni niti predvidena oz. možna. Priznanje terjatve v stečajnem postopku nad pravno osebo sicer res pomeni odločitev o terjatvi z učinkom res iudicata, vendar namen zakona v takem primeru ni nastanek izvršilnega naslova.

7.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 301, 301/1, 301/8, 396, 396/4, 408, 408/5, 410, 410/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.