Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka v okoliščinah tega primera tožeči stranki zagotovila ustrezen počitek.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka v okoliščinah tega primera tožeči stranki zagotovila ustrezen počitek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo toženi stranki v 15. dneh tožniku izplačati znesek 4,379,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2013. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker tožniku (vojaku) kot poveljniku oddelka na mirovni misiji v A. ni omogočila tedenskega počitka. Zato mu je dolžna za vsak neizkoriščeni prosti dan plačati ustrezno odškodnino. V konkretnem primeru ne gre za klasično odškodnino, za priznanje katere je potrebno ugotoviti obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti, temveč za posebno vrsto odškodnine, za priznanje katere zadošča protipravno ravnanje. Tožniku škoda ni nastajala sukcesivno vsak teden, ko mu izraba tedenskega počitka ni bila omogočena, saj je šele po vrnitvi v Republiko Slovenijo imel pravico uveljavljati odškodninski zahtevek, zato ugovor zastaranja tožene stranke ni utemeljen. Gre za materialno škodo, ki se šteje za zapadlo ob tožnikovi vrnitvi v Republiko Slovenijo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga pravočasen predlog za dopustitev revizije in v njem navaja, da gre v konkretni zadevi za pomembna pravna vprašanja, glede katerih prakse Vrhovnega sodišča ni. Pomembnost se izkazuje zlasti v tem, da bo imela rešitev vprašanja neposreden vpliv na pravilno uporabo materialnega prava tožene stranke, ko bo odločala o pravicah pripadnikov Slovenske vojske, ki jim je treba zagotoviti enake pravice in enako obravnavo. Vprašanja, ki jih postavlja, se nanašajo na naravo tedenskega počitka, na naravo terjatve (nadomestilo ali odškodnina), na njeno zapadlost in na upoštevanje izjemnega položaja v smislu Direktive 2003/88 ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa in Direktive z dne 12. 6. 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu. Meni, da nižji sodišči nista upoštevali značilnosti oboroženih sil in posebne ureditve o zagotovitvi potrebnega počitka vojakov, poslanih na misije. Nadalje meni, da tožniku ni nastala nikakršna škoda. Njegovo premoženje se ni zmanjšalo in ni utrpel izgube na dohodku, ki bi bil enak, tudi če bi mu bil omogočen tedenski počitek. Plača je bila določena fiksno za 24 ur vsakega dneva, ki ga je preživel na misiji. Če pa je imelo sodišče v mislih nadomestilo plače, bi moralo obrazložiti, na čem temelji. Glede zapadlosti terjatve in ugovora zastaranja pa predlagateljica ne soglaša s stališčem, da je terjatev zapadla šele po vrnitvi tožnika z misije.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da vprašanje, ali je tožena stranka v okoliščinah tega primera tožeči stranki zagotovila ustrezen počitek ustreza pogoju iz prvega odstavka 367a. člena ZPP, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.