Jedro

Od rešitve vprašanja (ne)obstoja prerekane denarne terjatve, je namreč odvisna tudi odločitev o (ne)obstoju prerekane ločitvene pravice, ki je bila ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve in je kot taka odvisna ob obstoja terjatve, zavarovanju katere služi. Ločitvena pravica je namreč stranka pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave).

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke zoper sklep, opr. št. I Pg 12/2020 z dne 11. 12. 2019, se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožba tožeče stranke zoper popravni sklep, opr. št. I Pg 12/2020 z dne 8. 6. 2020, se zavrne in se popravni sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom, opr. št. I Pg 12/2019 z dne 11. 12. 2019, sklenilo, da se gospodarsko pravdni postopek Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I Pg 12/2020 prekine do pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja – ničnosti neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja B. P. iz Ljubljane, opr. št. SV 931/01 z dne 28. 8. 2001, ki se obravnava v gospodarsko pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 802/2018. S popravnim sklepom, opr. št. I Pg 12/2019 z dne 8. 6. 2020, je sodišče prve stopnje popravilo očitno pisno pomoto v navedbi opr. št. gospodarsko pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki pravilno glasi opr. št. II P 802/2018. 2. Zoper citirana sklepa sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik), in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi z 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijana sklepa spremeni tako, da sklene, da se predmetni pravdni postopek nadaljuje.

Bistvo obeh pritožbenih graj je, da tožena stranka ločitvene pravice na stanovanju št. 3, v II. nadstropju večstanovanjske hiše na naslovu C. ulica, T. v postopku osebnega stečaja ni priglasila. Posledično vprašanje ničnosti notarskega zapisa posojilne pogodbe s sporazumom o zavarovanju terjatve, opr. št. SV 931/01 z dne 28. 8. 2001 (v nadaljevanju: notarskega zapisa), ne more vplivati na odločitev sodišča prve stopnje o (ne)obstoju ločitvene pravice tožene stranke na nepremičnini, ki ni predmet stečajne mase oziroma ločitvene pravice tožene stranke. V tej zvezi pritožba še dodaja, da iz notarskega zapisa izhaja, da navedena večstanovanjska hiša leži na drugi parc. št. kot je navedena v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova z dne 28. 9. 2017 in kot izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Lendavi, opr. št. I 178/2017 z dne 6. 10. 2017. Slednje potrjuje tudi poizvedba o lastništvu nepremičnin z dne 19. 9. 2017, ki jo je kot dokaz predložil tožnik. Glede na navedeno izvršilno sodišče ne bi smelo dovoliti izvršbe, saj je slednja dovoljena le zoper stvari v dolžnikovi lasti. V tej zvezi tožnik navaja še vrsto kršitev, ki naj bi jih v izvršilnem postopku zagrešilo sodišče. V nadaljevanju pritožbi navaja še, da tožena stranka ne more imeti ločitvene pravice niti na solastniškem deležu tožnika na nepremičnini parc. št. 1511, k.o. T., saj navedena nepremičnina v naravi še ni razdeljena. V zvezi s postopkom osebnega stečaja tožnik poudarja, da je sklep o odpustu obveznosti že postal pravnomočen in da se pred Delovnim sodiščem v Mariboru, zunanjim oddelkom v Murski Soboti, nadaljuje delovnopravni spor zoper tožnikovega nekdanjega delodajalca P. T. za plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V pritožbi zoper popravni sklep tožnik dodaja, da pri navedbi napačne opr. št. gospodarsko pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Ljubljani prišlo do namerne pomote sodišča, ki je zavestno kršilo zakone in druge predpise ter da imajo tožene stranke namen škodovati tožniku. V zvezi z notarskim zapisom še navedena pritožba še dodaja, da ga ni podpisal isti notar, kot bi ga naj sestavil in da zato ne predstavlja izvršilnega naslova oziroma nima pravnega učinka javne listine. Nazadnje tožnik izpostavljata še, da je v predmetnem pravdnem in stečajnem postopku kršeno načelo hitrosti postopka ter se v utemeljitev pritožbenih navedb sklicuje na številne sodne odločbe.

3. V odgovoru na pritožbi se tožena stranka zavzema za zavrnitev le – teh kot neutemeljenih in predlaga potrditev izpodbijanih sklepov sodišča prve stopnje, vse s stroškovno posledico za tožnika.

4. Pritožbi tožnika zoper sklep in popravni sklep sodišča prve stopnje sta neutemeljeni.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih ali s pritožbama zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

6. Pritožbeno nesporno je, da sta tožnik in njegova žena J. P. kot dolžnika in zastavitelja, s pravnim prednikom prvo do tretje tožene stranke F. U. kot upnikom, sklenila notarski zapis posojilne pogodbe s sporazumom o zavarovanju terjatve, opr. št. SV 931/01 z dne 28. 8. 2001 (priloga spisa A2), s katerim sta v zavarovanje posojila v višini 47.880,00 DEM (oziroma 5.400.922,00 SIT ali 22.537,65 EUR) zastavila vsak svoj solastniški deleže do ½ (ene polovice) celote na stanovanju št. 3 v II. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu C. ulica, T., ki stoji na parc. št. 2431/23, k.o. T.. Navedena nepremičnina v času sklenitve notarskega zapisa še ni bila etažirana in vpisana v zemljiško knjigo.

7. Prav tako je pritožbeno nesporno, da dolžnika svoje obveznosti iz notarskega zapisa nista izpolnila, zato so prvo do tretje tožena stranka kot upniki zoper njiju vložili predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, in sicer notarskega zapisa, opr. št. SV 931/01 z dne 28. 8. 2001, ter sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Lendavi, opr. št. Z 14/2001 z dne 4. 7. 2002 (priloga spisa A3), s katerim je sodišče dovolilo zavarovanje z rubežem navedenega stanovanja v korist pravnega prednika tožene stranke F. U..

8. V predlogu za izvršbo z dne 28. 9. 2017 (priloga spisa A8) so prvo do tretje tožena stranka kot upniki navedli, da stanovanje, ki je predmet notarskega zapisa in sklepa o zavarovanju leži na nepremičnini parc. št. 2423/31, k.o. T. in ne na parc. št. 2431/23, kot je to navedeno v obeh izvršilnih naslovih, ki so podlaga za izvršbo. Iz rednega izpisa iz zemljiške knjige z dne 17. 11. 2017 (priloga spisa A28) je razvidna poočitev nastavitve stanovanjske stavbe v etažni lastnini na naslovu C. ulica, T., iz katere izhaja, da se predmetna večstanovanjska stavba, v skladu s potrjenim etažnim načrtom z dne 15. 7. 2003 (in Zakonom o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo), nahaja na parc. št. 2432/31, k.o. T., ki predstavlja splošni skupni del stavbe št. 293, k.o. T., torej na isti parc. št., kot je navedena v predlogu za izvršbo z dne 28. 9. 2017 in nadaljnjih sklepih, ki jih je v navedenem izvršilnem postopku izdalo sodišče. 9. Posledično so neutemeljene vse pritožbene navedbe v smeri, da gre v danem primeru za dve različni nepremičnini, ki nista v tožnikovi (so)lastnini, saj je do spremembe parc. št., na kateri leži večstanovanjska stavba, v kateri se nahaja s predmetnim notarskim zapisom zastavljeno stanovanje, prišlo zaradi etažiranja večstanovanjske stavbe v skladu z etažnim načrtom z dne 15. 7. 2003. Nenazadnje tudi iz poizvedbe o lastništvu nepremičnin, št. Izp 502/2017 z dne 19. 9. 2017 (priloga spisa A23), na katero se sklicuje pritožba, izhaja, da stanovanjska stavba na naslovu C. ulica, T. stoji na parc. št. 2432/31, k.o. T..

10. Iz izvršilnega postopka Okrajnega sodišča v Lendavi opr. št. I 178/2017 izhaja, da sta predmet izvršbe tako stanovanje št. 3 v II. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu C. ulica, T., ki (še) ni vpisano v zemljiško knjigo, kot nepremičnina parc. št. 1511/2, k.o. T., katere solastnik je tožnik do ¼ (ene četrtine) celote. Iz nadaljnjega sklepa Okrajnega sodišča v Lendavi, opr. št. I 178/2017 z dne 26. 7. 2018 (priloga spisa A20), izhaja, da se je izvršba na navedeno stanovanje ustavila, saj rubež nepremičnine še ni bil opravljen, kar pomeni, da upnik (tožena stranka) še ni pridobil ločitvene pravice, saj ima šele zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe (tretji odstavek 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Izvršba na nepremičnino parc. št. 1511/2, k.o. T. pa je bila, v skladu z določbo 2. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), prekinjena, saj je upnik z vknjižbo zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, na nepremičnini pridobil ločitveno pravico.

11. Posledično so prvo do tretje tožena stranka kot upniki v postopku osebnega stečaja nad tožnikom, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. St 1822/2018, priglasili terjatev v višini 20.802,65 EUR s pripadki in ločitveno pravico na solastniškem deležu tožnika na nepremičnini parc. št. 1511/2, k.o. T.. Tako priglašeno terjatev kot ločitveno pravico je stečajni upravitelj B. V. priznal, prerekal pa ju je tožnik kot stečajni dolžnik, ki je bil s sklepom stečajnega sodišča napoten, da v predmetnem pravdnem postopku uveljavlja (ne)obstoj sporne terjatve in ločitvene pravice.

12. Priglašena in izpodbijana denarna terjatev tako nedvomno izhaja iz spornega notarskega zapisa posojilne pogodbe s sporazumom o zavarovanju terjatve, opr. št. SV 931/01 z dne 28. 8. 2011, veljavnost katerega tožnik izpodbija v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 802/2018, zato je od rešitve vprašanja pravne veljavnosti (ničnosti) spornega notarskega zapisa odvisna tudi odločitev o (ne)obstoju prerekane terjatve v višini 20.802,65 EUR s pripadki.

13. Smiselno enako pa velja tudi za ugotovitev (ne)obstoja prerekane ločitvene pravice tožene stranke na solastniškem deležu tožnika (stečajnega dolžnika) na nepremičnini parc. št. 1511/2, k.o. T., kjer je upnik, z zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Lendavi, opr. št. I 178/2017 z dne 6. 10. 2017, pridobil zastavno pravico1. Tudi ta je torej bila ustanovljena v zavarovanje zgoraj navedene denarne terjatve v višini 20.082,65 EUR s pripadki. Od rešitve vprašanja (ne)obstoja prerekane denarne terjatve, je namreč odvisna tudi odločitev o (ne)obstoju prerekane ločitvene pravice, ki je bila ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve in je kot taka odvisna ob obstoja terjatve, zavarovanju katere služi. Ločitvena pravica je namreč stranka pravica, odvisna od obsoja terjatve (je torej akcesorne narave)2. 14. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje predmetni pravdni postopek utemeljeno prekinilo do rešitve predhodnega vprašanja veljavnosti spornega notarskega zapisa. Gospodarsko pravdni postopek Okrožnega sodišča v Ljubljani je namreč že v pritožbeni fazi, zato se je potrebno izogniti nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (13. člen v zvezi s točko 1 prvega odstavka 206. člena ZPP). V tej zvezi pritožnik neutemeljeno uveljavlja tudi kršitev načel ekonomičnosti in hitrosti stečajnega oziroma predmetnega pravdnega postopka, saj je tožnik tisti, ki je prerekal sicer s strani stečajnega upravitelja priznano terjatev upnikov (tožene stranke) in je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa.

15. Prav tako pritožba neutemeljeno izpodbija popravni sklep sodišča prve stopnje, opr. št. I Pg 12/2019 z dne 8. 6. 2020, saj je sodišče z njim zgolj popravilo očitno pisno pomoto v navedbi opr. št. gospodarsko pravnega spora pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (prvi odstavek 328. člena ZPP). Navedene napake sodišče prve stopnje nedvomno ni storilo zanalašč, kot to neutemeljeno navaja pritožba, nanjo pa je z dopisom z dne 27. 5. 2020 opozorilo sodišče druge stopnje, zato so tudi nadaljnje pritožbene navedbe v smeri, da želi tožena stranka s tem škodovati tožniku, neutemeljene.

16. Vse nadaljnje pritožbene navedbe, ki se tičejo vodenja izvršilnega postopka Okrajnega sodišča v Lendavi opr. št. I 178/2017, vodenja postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. St 1822/2018, teka delovno pravnega spora pred Delovnim sodiščem v Mariboru - zunanjim oddelkom v Murski Soboti in veljavnosti notarskega zapisa opr. št. SV 931/01 z dne 28. 8. 2001, so irelevantne za odločitev v konkretnem pritožbenem postopku, ki se nanaša zgolj na vprašanje (ne)utemeljenosti prekinitve predmetnega pravdnega postopka do pravnomočne rešitve dotičnega predhodnega vprašanja. Smiselno enako velja tudi za vse sodne odločbe na katere se v tej zvezi sklicuje tožnik. Vsled navedenega sodišče druge stopnje na tovrstne pritožbene navedbe ne bo podrobneje odgovarjalo, saj se je v skladu z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP dolžno opredeliti le do pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo.

17. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožnika zoper sklepa sodišča prve stopnje v celoti zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

18. Toženec s pritožbama ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).

19. Navedbe tožene stranke v odgovoru na pritožbi tožnika niso v ničemer prispevale k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato je slednja dolžna sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Drugi odstavek 170.člena ZIZ: S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. 2 Tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cpg 953/2010 z dne 20. 10. 2010.