Jedro

Dejstvo, da je v obravnavani zadevi osumljen A. A., brat B. B., ki svoje delo opravlja na Oddelku za kazensko sodstvo Okrajnega sodišča v Mariboru ter tako vsakodnevno sodeluje z ostalimi zaposlenimi na oddelku, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi širši javnosti, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica je 29. 12. 2023 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru I Kpd 93015/2023. V utemeljitev navaja, da je sodišče prejelo predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, pri čemer je eden izmed osumljencev A. A., brat sodne zapisnikarice B. B., ki delo opravlja na Oddelku za kazensko sodstvo Okrajnega sodišča v Mariboru. Meni, da okoliščina, da je osumljenec brat sodne zapisnikarice, ki delo opravlja v kazensko-preiskovalnih in kazenskih zadevah, ter tako vsakodnevno sodeluje z ostalimi zaposlenimi na oddelku, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti v smislu 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Z namenom izključitve vsakega dvoma o nepristranskosti sodnikov tega sodišča predlaga, da višje sodišče za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče z območja Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Po ustaljeni sodni praksi1 sicer poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja. Pravica do nepristranskega sojenja tako vsebuje hkrati zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.

5. Upoštevaje navedeno je višje sodišče pri svoji odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven. Dejstvo, da je v obravnavani zadevi osumljen A. A., brat B. B., ki svoje delo opravlja na Oddelku za kazensko sodstvo Okrajnega sodišča v Mariboru ter tako vsakodnevno sodeluje z ostalimi zaposlenimi na oddelku, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi širši javnosti, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Zato je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

6. Po obrazloženem je višje sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP za obravnavanje v tem postopku in morebitnem nadaljnjem postopku določilo Okrajno sodišče na Ptuju.

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018, I Kr 44922/2017 z dne 10. 9. 2018, I Kr 7493/2021 z dne 18. 3. 2021, I Kr 8712/2016 z dne 3. 6. 2021, I Kr 33524/2021 z dne 23. 12. 2021 in druge.