Jedro

V okviru presoje načela pravičnosti se v postopku dodelitve BPP za kazensko zadevo presoja osebnost obdolženca; teža kaznivega dejanja; vprašanje ali se bo obravnavalo pravno zapletena vprašanja; podanost drugih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec zagovornika. Navedene kriterije je organ pravilno uporabil in v okviru pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja navedel dejstva in okoliščine, ki tožečo stranko v zvezi z naštetimi kriteriji ne upravičujejo do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 3. 6. 2011. V obrazložitvi navaja, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, v zadevi opr. št. II K 82030/2010. K vlogi je priložil dopis sodišča, odločbo CSD Krško in obtožni predlog. Po obtožnem predlogu je zoper prosilca v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe po 1. odstavku 283. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Po 3. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) velja tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Posledica načela domneve nedolžnosti je, da se v kazenskem postopku obdolžencu ni treba braniti in dokazovati, da je nedolžen, temveč mu mora tožilec dokazati, da je kriv in da mora v dvomu sodišče vedno odločiti v korist obdolženca. Vsa odločilna dejstva, ki so obdolžencu v škodo, morajo biti v kazenskem postopku ugotovljena z gotovostjo, sicer se šteje, da niso podana. Nasprotno pa se šteje, da so dejstva, ki so obdolžencu v korist, podana, če niso bila z gotovostjo izključena. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika je res bistveni element pravice do poštenega sojenja, vendar je ta pravica v skladu s slovensko in mednarodno zakonodajo fakultativna ali obligatorna. Če obramba ni obvezna, je potrebno v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava gledati na interes pravičnosti. Na ta pojem se na abstraktni ravni opira 3. odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem je dolžan odločati organ za BPP. V skladu s sodno prakso se pri odločanju o postavitvi zagovornika presoja osebnost obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom. O preučitvi zadeve organ ugotavlja, da je predmetna prošnja neutemeljena. Prosilcu se očita kaznivo dejanje krive ovadbe, za katerega je zagrožena kazen zapora do dveh let. Tako teža tega dejanja ni takšna, da bi bilo v interesu pravičnosti, da se prosilcu za navedeni kazenski postopek dodeli strokovna pomoč zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči. Državni tožilec glede dokazov predlaga, da se zasliši dve priči, prebere predlog za pregon, notarski zapisnik, sodbe v civilnih pravdnih zadevah ter kazenski list in poročilo iz evidence prekrškov za vlagatelja. Tako ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, poleg tega pa ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe. Ker pa velja v kazenskem postopku načelo materialne resnice, bo tudi sodišče samo dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze, ki so obdolžencu v korist. Poleg tega pa je sodišče zavezano v dvomu vedno odločiti v korist obdolženca.

Tožnik v tožbi navaja, da odvetnika potrebuje zato, da njegovo tožbo formulira pravno z interesi pravičnosti, saj mu je uradna oseba kriminalist A.A. in ... podtaknil lažno – divje dokazilo o crknjenem ptiču in ponaredil zapisnik – bilo pa je plesnivo bučno seme, vse pri hišni preiskavi pri očetu, kar ponovno dokazuje – potrjuje, da korenine zlorabe – korupcije – niso presekane v celoti. Odvetnika potrebuje, da montiranih procesov ne bo dopustil... Finančno materialno objektivni kriterij BPP izpolnjuje. Na podlagi sodnih odločb ga je B.B. neutemeljeno ovadil – vstop v stanovanje. Da – ampak z odločbo pa je zavrnil ... groza ... Neutemeljeno – neupravičeno – zaradi 1. B.B. je z tožnikom sklenil ustno in pisno menjalno pogodbo (postopek je tekel z pisno pogodbo). 2. Naslov ... je domačija – isto kot C.C. je cel človek – ne samo leva roka, levi kazalec, palec itd. 2A. Notarski zapis izjave priče – D.D., potrjuje, da je lastnik E.E. – sodeloval – dovolil – oziroma naročil, da ur prepis pa ustne menjalne pogodbe tov. avto – za domačijo ... – bosta naredila sinom B.B. in notarski zapis izjave g. sosede F.F., ki prav tako potrditev ustne menjalne pogodbe potrjuje. Dokazilo – Višje sodišče v Ljubljani pod K – 121/96, razveljavilo, da je sodišče prve stopnje prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. 1B. Dokazilo, pa dokazuje zlorabo korupcijo pravnih oseb – nek. pred. sod. G.G. - ki je pobiral podkupnine (govedino iz črnih zakolov) in H.H., ki je pobiral podkupnine (drva) iz …. Iz teh razlogov pravičnosti so odločbe divje. Iz prej opisanega – ugotovljenega gre za zakonsko možnost z interesi pravičnosti – tudi za sodišče, policijo, ODT. oziroma za ves postopek. A sam I.I. pa zopet v isti sapi navaja v nadaljevanje, da ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj oz. da ni okoliščin za pomoč strokovne obrambe, ki je ponovna podpora – divja potuha izvajalcem korupcije združbi G.G.,H.H. in drugi. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Nesporno v zadevi je, da tožeča stranka izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sporno pa je izpolnjevanje objektivnega kriterija, ki je določen v 24. členu ZBPP, na katerem temelji zavrnitev prošnje tožeče stranke za zastopanje v kazenskem postopku.

Po določbi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; - in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Gre za pogoja, ki morata biti kumulativno podana. Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, določa 3. odstavek 24. člena ZBPP.

V obravnavani zadevi je tožena stranka štela, da je zadeva očitno nerazumna, ker je pričakovanje oziroma zahteva tožeče stranke kot prosilca v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti kot določa 3. odstavek 24. člena ZBPP. Določilo je pravna podlaga za odločanje v zadevah BPP, ko je prosilec obdolženec v kazenski zadevi, za katero zaproša za BPP. Dodelitev zagovornika v primerih fakultativne obrambe je bila prenesena v ZBPP kot krovni zakon s spremembo ZBPP (Uradni list RS, št. 23/2008). Prej je po vsebini enako določilo vseboval ZKP v členih 4/4, 12/3, 65/2 in 71. Sam ZBPP ne zapolnjuje pojma pravičnosti (kot ga tudi ni ZKP), zapolnila pa ga je sodna praksa. V okviru presoje načela pravičnosti se v postopku dodelitve BPP za kazensko zadevo (kot se je v kazenskih postopkih v okviru navedenih členov, pred spremembo ZBPP) presoja osebnost obdolženca; teža kaznivega dejanja; vprašanje ali se bo obravnavalo pravno zapletena vprašanja; podanost drugih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec zagovornika.

V obravnavanem primeru je navedene kriterije, ki zapolnjujejo načelo pravičnosti, organ pravilno uporabil in v okviru pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja navedel dejstva in okoliščine, ki tožečo stranko v zvezi z naštetimi kriteriji ne upravičujejo do brezplačne pravne pomoči. Obdolženemu se očita kaznivo dejanje za katero je zagrožena kazen dveh let, torej teža kaznivega dejanja ni taka, da bi upravičevala, že po sami višini, do postavitve zagovornika (limit za fakultativno obrambo je 3 leta); iz vložene obtožnice je razvidno, da ne bo šlo za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj glede na obseg dokazov, ki so predvideni za izvedbo postopka; podane pa tudi niso druge okoliščine, ki bi kazale, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe. V okviru določbe 1. odstavka 24. člena ZBPP je organ po oceni sodišča pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Konkretnih ugovorov zoper ugotovljeno dejansko stanje tožeča stranka ne navaja. Dejstva v tožbi se ne dotikajo sporne kazenske zadeve v smeri, da bi sodišče lahko ugotovilo, da je bilo v izpodbijani zadevi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v okviru 24. člena ZBPP.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.