Jedro

Sodišče mora poleg ugotovitve, da je podana verjetnost nedenarne terjatve tožeče stranke, odgovoriti tudi na vprašanje, ali so podane konkretne okoliščine iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, da se I. O. prepove odtujitev in obremenitev solastnega deleža do ¼ na nepremičninah, vpisanih v I.A in se to zaznamuje v zemljiški knjigi. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se I. O. prepove odtujitev in obremenitev njemu do 16,7267% lastnega poslovnega deleža v gospodarski družbi G. d.o.o. in se ta prepoved vpiše v sodni register. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se I. O. kot družbeniku družbe G. d.o.o. brez pisnega soglasja tožnice prepove samostojno sprejetje letnega poročila in odločanje o uporabi bilančnega dobička, o delitvi in prenehanju poslovnega deleža, o postavitvi in odpoklicu direktorja, o ukrepih za pregled in nadzor dela direktorja in postavitvi prokurista. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se I. O. kot direktorju družbe G. d.o.o. prepove sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov v družbi, vpisanih v zahtevku pod I.B.2.2 in grožnjo za izrekanje denarne kazni. Enako je zavrnilo zahtevek, da se V. F. prepove glede njenega solastninskega deleža prepove odtujitev in obremenitev nepremičnin, vpisanih pod II.A. Zavrnilo je zahtevek, da se V. F. prepove odtujitev in obremenitev motornega kolesa, in vpisa v register zarubljenih premičnin. Zavrnilo je zahtevek, da se A. A. prepove odtujitev in obremenitev njene ¼ na nepremičninah, vpisanih pod III.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Tožnica uveljavlja nedenarno terjatev. Sodišče ugotovi, da je tožnica izkazala verjeten obstoj dedne pravice, da pa ni izkazala ene izmed predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Abstraktna možnost razpolaganja z nepremičninami in premičninami, ki so predmet zapuščine, po stališču sodišča v odsotnosti konkretnih okoliščin, ne more biti dovolj za izdajo začasne odredbe. Ugotovilo je, da tožnica ni zatrjevala okoliščin, ki bi utemeljevale sklep, da obstoji konkretna nevarnost, da toženci želijo opisane premične in nepremične stvari odtujiti ali obremeniti. Gre za zavarovalno začasno odredbo, katere cilj je ohranitev pogojev za bodočo izpolnitev tožničine terjatve. Gre za bodočo izvršbo, iz katere se bo lahko denarna terjatev na podlagi sodbe izterjala. Verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, pa je zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Tako je sodišče odločilo že v mnogih zadevah. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice, torej nevarnost za bodočo terjatev. Tožnica je zatrjevala, da so toženci lastniki, da so zamolčali obstoj tožnice in je niso navedli v smrtovnici in je niso obvestili o zapuščinskem postopku, da je bila zapuščinska obravnava o času sodnih počitnic, da so toženci bili brez premoženja, B. B. pa tudi brezposelna, da je I. O. direktor in družbenik družbe in že odsvojil premoženje, to je nepremičnino v R. S. Sodišče se do tega ni opredelilo, kar je absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena. Zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo, sodni register in podatke o lastništvu premičnin pri Upravni enoti, bi tožnica lahko izgubila te stvari, ker bi kupci bili dobroverni.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev. Meni, da je tožba prepozna, ker je pritožnica predlagala obnovo postopka v zapuščinskem postopku. Meni, da med zapustnikom in pritožnico ni bilo izvenzakonske skupnosti in nista živela v skupnem gospodinjstvu. Trdi, da je tožba nesklepčna in sporni predmet prenizko ocenjen. Tožnica je bila napotena na pravdo, zato je tožba prepozna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno citiralo pravno podlago za odločanje o spornem razmerju (primerjaj 5. točko sklepa). Ugotovilo je tudi, da je tožnica s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj terjatve. Odločalo je le na podlagi tožbe in je s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da je na podlagi teh trditev več razlogov za kot proti, da sta z zapustnikom bila v zunajzakonski skupnosti. Nato pa je v 7. točki sklepa preuranjeno ugotovilo, da dejanje tožencev, kot jih navaja tožnica, ne predstavljajo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena in da tožeča stranka zatrjuje zgolj abstraktne možnosti, ne pa konkretnih okoliščin. Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka v tožbi zatrjevala, da naj bi toženci bili brez premoženja oziroma A. A. brez zaposlitve in da je toženec I. O. kot družbenik in direktor družbe že odsvojil premoženje družbe. Pritožbeno sodišče pa se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da dejstvo, da gre za dediščinsko tožbo in da je tožena stranka opravila zapuščinsko obravnavo ne da bi o tem obvestila tožečo stranko, da je bila zapuščinska obravnava v času sodnih počitnic, samo po sebi še ne pomeni, da gre za takšno subjektivno okoliščino, ki opravičuje izdajo začasne odredbe.

6. Ker sklep nima razlogov o trditvah, katere je tožeča stranka postavila v tožbi in preuranjeno sklepa, da tožeča stranka ne zatrjuje konkretnih okoliščin, ki so potrebne po drugem odstavku 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, narekuje razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje (365. člen ZPP). V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje upošteva navedbe tožeče stranke in o zadevi ponovno odloči. Pri ponovnem odločanju pa bo lahko sodišče prve stopnje uporabilo vse gradivo v spisu. Pritožbi pa je treba tudi odgovoriti, da dejstvo, da je prvotoženec direktor in solastnik poslovnega deleža na družbi do zatrjevanih 16,72675% deleža, še ne pomeni nujno, da ravna v škodo družbe in tožnice. Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo, da je treba razlikovati zatrjevane pravice tožnice kot potencialne dedinje tega deleža družbe in to do ¼ od pravic družbe kot pravne osebe, ki ne sme trpeti omejitev pri svojem poslovanju. Direktor družbe zastopa družbo po Zakonu o gospodarskih družbah in opravlja s tem v zvezi določene funkcije. Ni mogoče preprečevati pravni osebi, da nastopa na trgu oziroma sprejema odločitve. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da so podani drugi pogoji za izdajo začasne odredbe, naj pozove tožečo stranko, da zaradi sklepčnosti predloga razmeji funkcijo prvotoženca kot zakonitega zastopnika družbe od funkcij, ki jih ima kot lastnik oziroma solastnik poslovnega deleža na družbi. Pomembno bo tudi, ali toženec kot lastnik 16,72675% posebnega deleža sploh lahko vpliva na vodenje družbe.

7. Zmotno pa meni pritožba, da abstraktno zatrjevanje okoliščin iz drugega odstavka 272. člena ZIZ zadošča zato, da sodišče prve stopnje izda takšno začasno odredbo. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstojijo zatrjevane konkretne okoliščine, ki kažejo, da je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve omogočena ali otežena, bo lahko izdalo odredbo. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.