Jedro

V postopku se je zanesljivo izkazalo, da je imel mladoletni A. A. hudo stisko že pri vzpostavljanju ponovnih stikov z materjo, na katero je bil navezan. Kljub temu in dejstvu, da otrok očeta ne pozna, pritožba prav tako nerazumno in neutemeljeno vztraja, da ni razlogov za začasno prepoved stikov otroka z očetom. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je treba stike glede na ugotovljene okoliščine tudi očetu začasno prepovedati. Otroku je treba nujno zagotoviti okoliščine, da se bo umiril, se prilagodil novemu okolju in ljudem v zavodu ter si pridobil občutek varnosti. Ni dvoma, da bi bili stiki otroka z očetom, ki ga ne pozna, za otroka stresni, to pa otroku v danih okoliščinah ni v nobeno korist (le v škodo), česar pa pritožba, nekritična do situacije, ne prepoznava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 3. 2025 mladoletnega A. A., rojenega 2014, takoj začasno odvzelo materi B. A. in očetu C. A. in ga takoj začasno namestilo v krizni center za otroke in mladostnike (I); za izvršitev te obveznosti določilo izvršitelja (II); obema staršema začasno prepovedalo stike z otrokom (III); za primer kršitve te prepovedi izreklo denarno kazen v višini 500 EUR (IV); staršema je za mladoletnega otroka začasno omejilo tudi starševsko skrb za urejanje vseh zadev v zvezi z njegovo vključitvijo in sodelovanjem v psihološki obravnavi, postopkom za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in urejanjem vseh zadev v zvezi z namestitvijo in bivanjem otroka v strokovnem centru, vpisom v šolo in urejanjem vseh zadev v povezavi z njegovim šolanjem (V); za zastopanje v obsegu omejitev starševske skrbi mladoletnega A. A. postavilo pod začasno skrbništvo in mu za skrbnika imenovalo center za socialno delo (VI); sklenilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka za varstvo koristi otroka (VII); ugovor zoper začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve (VIII).

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 27. 5. 2025 ter (II) odločitev o stroških postopka zavarovanja pridržalo do končne odločitve o glavni stvari.

3.Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec brez opredelitve pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in predlog predlagatelja zavrne.

4.Odločitev sodišča je povsem neživljenjska, preuranjena in ne ustreza dejanskemu stanju. Sodišče je pri svoji odločitvi povsem nekritično sledilo predlogu in navedbam predlagatelja. Zgolj dejstvo, da je nasprotni udeleženec odsoten iz življenja mladoletnega A. A., ne more biti razlog, da se mu otroka začasno odvzame. Razlogov sodišče prve stopnje ne navede. Gre za hud poseg. Prav tako ni nobenega razloga za prepoved stikov in za omejitev starševske skrbi nasprotnemu udeležencu. Trditve o ogroženosti otroka se nanašajo zgolj na nasprotno udeleženko. V primeru, ko so stiki prepovedani, pa niti ob izkazanem interesu za ponovno vzpostavitev stikov z otrokom stikov ne bo mogel izvajati.

4.Na pritožbo predlagatelj, nasprotna udeleženka in udeleženca niso odgovorili.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V skladu s 6. členom DZ1 je starševska skrb, ki pripada obema staršema, celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarjajo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. V prvem do tretjem odstavku 7. člen DZ je nadalje določeno, da starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka, otroke vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva. Starši imajo pri skrbi in odgovornosti za korist otroka prednost pred vsemi drugimi. Delajo v korist otroka, če zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj primarno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju.

7.Pritožba ne zanika, da nasprotni udeleženec v otrokovem življenju od otrokovega leta in pol starosti ni več prisoten. Za A. A., ki je sedaj star 11 let, torej ne skrbi v nobenem pogledu. Stikov z njim nima in tudi preživnine zanj ne plačuje. Skrb za otroka je v celoti prepustil otrokovi materi, za katero pa se je izkazalo, da skrbi za otroka ne zmore v celoti zagotavljati, saj primanjkljaj starševskih veščin nadomešča s fizičnim kaznovanjem ter poskuša otroka nadzorovati z ustrehovanjem in preko kamere, nameščene v otroški sobi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je mladoletni A. A. otrok s posebnimi potrebami. Ima vedenjske in učne težave. Na to sta brez dvoma vplivala starša, mati s svojim aktivnim in oče s svojim pasivnim ravnanjem. V postopku se je verjetno izkazalo, da so otrokovo zdravje, življenje in razvoj ogroženi. Njegova ogroženost pa je visoka.

8.Neutemeljene so zato pritožbene trditve, da je nasprotnemu udeležencu izrečen prehud začasni ukrep. Zmotno je prepričanje pritožbe, da odsotnost očeta iz otrokovega življenja ne more biti razlog za izrek ukrepa začasnega odvzema otroka. Pritožba je do opustitve nasprotnega udeleženca povsem nekritična. V situaciji, ko se oče za otroka vrsto let sploh ne zanima in ga ne pozna, je pritožbeno zatrjevanje, da ni razlogov, da se mu otroka začasno odvzame, neutemeljeno. Pri tem pritožba tudi očitno spregleda razloge iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa o tem, kako oče s pasivnim postopanjem otroka ogroža in zmotno trdi, da se mu ne očita kakršnokoli ravnanje, s katerim bi otroka ogrožal.

9.Glede na neprerekano dejstvo, da je oče iz otrokovega življenja odsoten in da se ne ve, kje se nahaja, je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu tudi utemeljeno začasno omejilo starševsko skrb. Pritožba ne zanika, da je za mladoletnega A. A. koristno in potrebno, da se v vključi v psihološko obravnavo za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, da je treba poskrbeti za njegovo namestitev in bivanje v strokovnem centru, ga vpisati v šolo in urediti vse zadeve, povezane z njegovim šolanjem, hkrati pa ne pojasni, kako bo odsotni oče to storil in nerazumno in neutemeljeno vztraja, da za tak ukrep ni razlogov.

10.V postopku se je zanesljivo izkazalo, da je imel mladoletni A. A. hudo stisko že pri vzpostavljanju ponovnih stikov z materjo, na katero je bil navezan. Kljub temu in dejstvu, da otrok očeta ne pozna, pritožba prav tako nerazumno in neutemeljeno vztraja, da ni razlogov za začasno prepoved stikov otroka z očetom. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je treba stike glede na ugotovljene okoliščine tudi očetu začasno prepovedati. Otroku je treba nujno zagotoviti okoliščine, da se bo umiril, se prilagodil novemu okolju in ljudem v zavodu ter si pridobil občutek varnosti. Ni dvoma, da bi bili stiki otroka z očetom, ki ga ne pozna, za otroka stresni, to pa otroku v danih okoliščinah ni v nobeno korist (le v škodo), česar pa pritožba, nekritična do situacije, ne prepoznava.

11.Svojo pripravljenost za izvajanje stikov bo moral oče tudi najprej realno izkazati in, kot mu je pojasnilo že sodišče prve stopnje, podati ustrezen predlog, o katerem bo sodišče odločalo. V pritožbi hipotetično izkazana možnost ne zadostuje.

12.V čem je sodišče je pri svoji odločitvi povsem nekritično sledilo predlogu in navedbam predlagatelja, pritožba ne pojasni. Odločitev sodišča prve stopnje povsem ustreza ugotovljenemu dejanskemu stanju in je v korist mladoletnega A. A. Otrokovo korist morajo imeti pred očmi vsi udeleženci takega postopka. Pritožba, ki je praktično prepis ugovornih navedb, brez dodatnih argumentov, odločitve sodišča prve stopnje v ničemer ne omaje.

13.Pritožbo je zato treba ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev zavrniti ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP2 v zvezi z 42. členom ZNP-13).

-------------------------------

1Družinski zakonik.

2Zakon o pravdnem postopku.

3Zakon o nepravdnem postopku.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 6, 7, 7/1, 7/2, 7/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.