Jedro

V predmetnem postopku ni mogoče uspeti s pritožbenimi trditvami, da storilec, ki je državljan Ukrajine s statusom začasne zaščite v RS, nujno potrebuje vozniško dovoljenje, ki mu omogoča preživetje, saj delo opravlja po gradbiščih po vsej Sloveniji. Pritožba navedeni sklep sodišča prve stopnje izpodbija tudi s trditvami, da je vožnja z osebnim vozilom z storilca življenjsko pomembna in naj se preučijo možnosti o milejši obliki sankcije. S takimi trditvami razveljavitve izpodbijanega sklepa sicer ne more doseči, saj na zaključek sodišča prve stopnje o izpolnitvi pogojev po določbi tretjega odstavka v zvezi z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 ne morejo vplivati, je pa na tem mestu zato izpostaviti obrazložitev v 8. točki izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje storilca poučilo tako o možnosti, kot o rokih za vložitev predloga za odlog izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 17.3.2025, za dobo enega leta ter mu v plačilo naložilo sodno takso v znesku 30,00 EUR.

2.Zoper sklep se pritožuje storilčev zagovornik, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1 in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se storilcu določi milejši ukrep.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvi, da je imel storilec na dan izdaje obvestila Ministrstva za pravosodje (5.6.2025) v evidenco vpisanih skupaj 21 kazenskih točk (KT), ki so mu bile izrečene s (-) plačilnim nalogom Medobčinskega redarstva, skupne občinske uprave občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke, številka Pn 22451-456/2024-1, z dne 19. 2. 2024, ki je postal pravnomočen dne 8.3.2024 (3 KT) in (-) sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, PR 440/2025, z dne 18. 3. 2025, ki je postala pravnomočna 3. 4. 2025, za prekršek storjen dne 17. 3. 2025 (18 KT).

5.Ker je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan, ko je storil prekrške, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, in sicer za dobo enega leta, saj tako posledico določa tretji odstavek v zvezi z osmim odstavkom 22. člena ZP-1.

6.Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (oz. prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja) ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče zgolj ugotavlja, ali je bilo storilcu z odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk.

7.Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene KT v cestnem prometu in se zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke. Tako v predmetnem postopku ni mogoče uspeti s pritožbenimi trditvami, da storilec, ki je državljan Ukrajine s statusom začasne zaščite v RS, nujno potrebuje vozniško dovoljenje, ki mu omogoča preživetje, saj delo opravlja po gradbiščih po vsej Sloveniji. Pritožba navedeni sklep sodišča prve stopnje izpodbija tudi s trditvami, da je vožnja z osebnim vozilom z storilca življenjsko pomembna in naj se preučijo možnosti o milejši obliki sankcije. S takimi trditvami razveljavitve izpodbijanega sklepa sicer ne more doseči, saj na zaključek sodišča prve stopnje o izpolnitvi pogojev po določbi tretjega odstavka v zvezi z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 ne morejo vplivati, je pa na tem mestu zato izpostaviti obrazložitev v 8. točki izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje storilca poučilo tako o možnosti, kot o rokih za vložitev predloga za odlog izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.

8.7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu z 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9.8. Ker storilec ni uspel s pritožbo, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan storilec plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se izterja prisilno.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 22, 22/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.