Jedro

Zaradi poznejše ugotovitve manjšega obsega zapuščine, kot je bil ugotovljen v pravnomočnem sklepu o dedovanju, dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče izdati.

Izrek

l. Pritožba upnice N. Ž. se zavrže. 2. Pritožba dedičev M. Ž. in J. Ž. se zavrne kot neutemeljena in se glede njiju potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Tako je odločilo ker je ugotovilo, da premoženje, ki ga navajajo zakonita dediča in upnica, ni pozneje najdeno premoženje temveč premoženje, ki je bilo že upoštevano v pravnomočnem sklepu o dedovanju.

Proti temu sklepu se pritožujejo zakonita dediča M. Ž. in J. Ž. in upnica N. Ž. Navajajo, da odločitev sodišča prve stopnje ni razumljiva in sprejemljiva. Po pravnomočni sodbi opr. št. VI P so deleži zapustnika in upnice na hiši, ki še ni vknjižena in zemljišču 65 % proti 35 %, zato vsakršna vknjižba z upoštevanjem deležev 50 % proti 50 % zanje ni sprejemljiva. V kolikor pa se sodišče sklicuje na pravnomočno sodbo opr. št. P pa ne upošteva dolgov, ki bremenijo zapuščino in sicer za stanovanjsko posojilo in za polovico prihrankov, po stanju v času razveze zakonske zveze med zapustnikom in upnico. Dedinja E. Ž. je izrabila nepopolni sklep o dedovanju ter si v njihovo škodo prisvojila velik del zapuščine. Pritožniki predlagajo, da se izda sklep, ki bo ustrezal dejanskemu stanju.

Pritožba upnice N. Ž. ni dovoljena.

Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju se lahko v zapuščinskem postopku uveljavljajo le dednopravni zahtevki, ob pogojih iz določb 221. do 224. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD (Ur. l. SRS št. 15/76 in 23/78). Upnica N. Ž. ne uveljavlja nobenega dednopravnega zahtevka, zato nima položaja stranke v tem postopku (175. člen ZD) in ne more predlagati, da se izda dodatni sklep o dedovanju. Svoje zahtevke lahko upnica uveljavlja v pravdi direktno proti dedičem, proglašenim v pravnomočnem sklepu o dedovanju, ki odgovarjajo za zapustnikove dolgove (142. člen ZD). Pritožba upnice N. Ž. je zato po menju sodišča druge stopnje nedovoljena (3. odst. 358 člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom ZD) zato jo je zavrglo (358. člen ZPP v zvezi s 163 čl. ZD).

Pritožba dedičev M. Ž. in J. Ž. ni utemeljena.

Sodišče izda po določilu 221. člena ZD dodatni sklep o dedovanju, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, torej če se najde neko novo premoženje za katerega se prej ni vedelo in o dedovanju katerega še ni bilo odločeno. V konkretnem primeru zakonita dediča ne zatrjujeta, da se je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju našlo neko novo premoženje zapustnika, temveč, da je premoženje zapustnika dejansko manjše, kot je bilo upoštevano v pravnomočnem sklepu o dedovanju. To izhaja iz trditev dedičev, da zapustnikov solastninski delež na nepremičnini, vpisani pod vl. št. 659 k.o. P., ni bil 50 %, kot je bilo ugotovljeno s sodbo opr. št. P, izdano pred sklepom o dedovanju in nato v tem sklepu upoštevano temveč, da je bil zapustnikov solastninski delež le 35 %, kot je bilo ugotovljeno s sodbo opr. št. VI P, ki je bila izdana nekaj let po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Zaradi poznejše ugotovitve manjšega obsega zapuščine, kot je bil ugotovljen v pravnomočnem sklepu o dedovanju, dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče izdati, ker za to ni podlage v določbah členov 221. do 223 ZD. Mogoča bi bila le pravda ob pogojih za obnovo postopka po 224. členu ZD, vendar pa v konkretnem primeru pritožnika za tako pravdo ne moreta imeti pravnega interesa, saj se z zmanjšanjem obsega zapuščine zmanjša tudi obseg njunih dednih deležev.

Sodišče druge stopnje je glede na vse navedeno mnenja, da je odločitev sodišča prve stopnje o predlogu zakonitih dedičev pravilna pritožba pa neutemeljena zato jo je zavrnilo in glede njiju izpodbijani sklep potrdilo ( točka 2. člena 380 ZPP v zvezi s 163. členom ZD).