Jedro

Po 3. točki prvega odstavka 2. člena ZDZdr je duševna motnja pravno opredeljena kot začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Gre za pravni pojem, ki ga sodišče napolni po strokovnih pojasnilih izvedenca medicinske stroke, ker samo nima potrebnega medicinskega znanja za presojo bolezenskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotna udeleženka zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike A. še najdlje do 27. 5. 2026.

2.Zoper sklep se laično pritožuje nasprotna udeleženka. Pritožbenih razlogov ne navaja. Sklep izpodbija v celoti. Čas pridržanja je predolg. Zanj ni nobene osnove. Navedene so neresnice. Rada bi bila takoj odpuščena. V aneksu k pritožbi navaja, da je bila po tretjem pogovoru premeščena z zaprtega oddelka na 13. Sklep je opremila z opombami, na katere naj se odgovori. Neupravičeno ji očitajo dolgoveznost. Tak je tudi sklep. Rok za vložitev pritožbe je prekratek, glede na njene potrebe naj se podaljša. Sprašuje, zakaj je morala podpisati privolitveni obrazec. Očita, da so kljub njeni prepovedi govorili z osebo, ki se je očitno predstavljala kot njen partner. Že v prejšnjih dveh hospitalizacijah so se dogajale neresnice in žaljive obdolžitve. Zanika diagnozi psihoza in motnje hranjenja. Nikoli jih ni imela. Po sedem dni ni imela kaj jesti zaradi nevarnih sosedov. Ni bilo varno pomoliti niti nosu skozi vrata, kaj šele iti na WC. Opisuje sprejem v psihiatrično bolnišnico po sklepu sodišča z dne 13. 10. 2024, navedene so bile neresnice. Protiustavno in nelogično je zadrževanje proti volji ljudi, ki ne privolijo v sprejem. Vsa zdravila so ji škodovala. Junija 2025 so izsilili, da je izpraznila stanovanje. Svoje stvari je odnesla k partnerju, k njemu se je vselila tudi njegova mati, ki goji nerealna pričakovanja do nje. Zanika, da je bila obremenjena z AI. Kar je počela po 15 ur na AI, je bilo pravniško delo, spala je potem čez dan. Je žrtev družinskega nasilja, zato morajo ostati njeni osebni podatki in lokacija tajni. Opisuje dogajanje pred tokratnim sprejemom. 24. 3. 2026 je partnerju in njegovi odvetnici poslala e-mail, ki ga je sestavljala 5 ur zunaj. Napisala je, kar mu gre. To še ne pomeni, da nima stika z realnostjo. Še AI. je partnerju povedala, da ga edino pritožnica realno vidi. To ga je tako razjezilo, da je takoj začel klicati njenega osebnega zdravnika, reševalce, policijo, v četrtek je nad njo priklical celo hordo policistov. Zahteva policijske zapisnike, ker so bili do nje nasilni. Partner je to počel pod pretvezo skrbi zanjo, ker mu je tako naročila AI. Če dvakrat ni vzela zdravil, tega ni storila zaradi partnerjevega nasilja in strahu pred njim. Pogrešala jih ni. Partner ne more lagati, da ni jemala zdravil in da ni spala, ker tega ne ve. Ne drži, da je njen psihiater B. odredil, naj gre v bolnišnico. Nima potrebe po digitalnem detoksu. Zahvaljuje se dr. C. za razumevanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, je prisilni ukrep, ki posega v ustavne pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja. Ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoče vanje poseči: kadar je treba odvrniti nevarnost, ki jo bolnik zaradi bolezni povzroča sebi in drugim, vse z namenom odpraviti razloge, zaradi katerih je bilo odrejeno zdravljenje. Če si bolnik povzroča škodo ali ogroža svoje življenje, je treba ugotoviti, ali je zaradi narave svoje bolezni sposoben sam sprejete voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Če jih ni, je treba zaščititi druge njegove pravice z nadomestitvijo njegove odločitve z ustreznim ukrepom države. Namestitev osebe v psihiatrični ustanovi in zdravljenje je dovoljeno, če oseba sama vanj privoli. Kadar pa ga odklanja, kot je sodišče ugotovilo v obravnavanem primeru, so v 30. členu ZDZdr1 predvideni posebni postopki, med njimi tudi sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, ki ga je sodišče prve stopnje po predpisanem postopku opravilo v obravnavanem primeru (določilo členov 53-68 ZDZdr). Pritožbeno naziranje, da je ukrep protiustaven in nerazumljiv, je zmotno.

5.Ker gre za hud poseg v človekove pravice, je pritožbeno sodišče upoštevalo pritožbeni predlog in na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZNP-12 upoštevalo in vsebinsko obravnavalo prepozno pritožbo. Pritožnica smiselno priznava, da jo je vložila po izteku 3-dnevnega pritožbenega roka, ki je določen v prvem odstavku 50. člena ZDZdr. Zakonsko predpisani roki v postopkih po ZDZdr so kratki prav zaradi zaščite pravic in koristi osebe, ki potrebuje zdravljenje. Postopki pred sodiščem po ZDZdr so nujni (prvi odstavek 33. člena ZDZdr).

6.V okviru pritožbenih navedb in uradnega preizkusa, pri katerem pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve pravil postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP3 v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr), ugotavlja, da takih kršitev in napak pri sojenju na prvi stopnji in pri sestavi sklepa ni bilo. Po izvedenih dokazih (pogovor z nasprotno udeleženko, pregled medicinske dokumentacije s podatki o predhodnih hospitalizacijah ter podatki o stanju pritožnice ob sprejemu, izvedeniško mnenje izvedenke psihiatrične stroke) je sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in uporabilo materialno pravo iz 53. in 39. člena ZDZdr, ki ga je povzelo v točki 2 sklepa. Sklep je obrazložilo s pravilnimi in popolnimi razlogi, da ga je mogoče vsebinsko preizkusiti.

7.Po izvedenem dokaznem postopku je zanesljivo ugotoviljeno, da je pri nasprotni udeleženki podana duševna motnja - paranoidna shizofrenija. Pritožnica se zaradi navedene hude in ponavljajoče se duševne motnje zdravi od leta 2024. Dvakrat je bila že za daljši čas hospitalizirana (prvič tri mesece, drugič dva meseca). Pred tokratno hospitalizacijo je prišlo do hudega poslabšanja duševne bolezni. Po izvidu lečečega psihiatra so se blodnje in halucinacije stopnjevale. Zapisal je, da se pritožnica zapira v stanovanje, da nikogar ne pusti zraven. Svetoval je bolnišnično zdravljenje. Po podatkih partnerja je po prejšnjem odpustu iz bolnišnice nekaj časa dobro funkcionirala, potem so se stvari poslabšale, ker se ni razumela z njegovo mamo, po več dni ni spala, zapirala se je v stanovanje, manj jedla in začela izgubljati težo, obsedena je bila z umetno inteligenco. Na podlagi mnenja izvedenke psihiatrične stroke je bilo ugotovljeno, da pritožnica zaradi bolezni nima realnega uvida v svoje stanje. Ima hudo moteno presojo realnosti, ni sposobna obvladovati svojih ravnanj. Zdravljenje odklanja, vendar to ni odraz njene prave volje, pač pa bolezensko preoblikovanega mišljenja. Zaradi porušene realitetne kontrole pod vplivom bolezenskih simptomov ogroža svoje zdravje in življenje: ker je opuščala hranjenje, je že shujšala, zaradi opuščanja hrane in spanja obstaja realno in konkretno tveganje podhranjenosti in njenega normalnega funkcioniranja, opuščanje jemanja zdravil vodi v nadaljnje kronificiranje bolezni, grozi invalidnost.

8.Zmotno je pritožbeno naziranje, da je pritožnica zdrava, da nima psihoze in motenj hranjenja, da se ne ogroža. Po 3. točki prvega odstavka 2. člena ZDZdr je duševna motnja pravno opredeljena kot začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Gre za pravni pojem, ki ga sodišče napolni po strokovnih pojasnilih izvedenca medicinske stroke, ker samo nima potrebnega medicinskega znanja za presojo bolezenskega stanja. Enako velja za pritožnico. Ni podatkov, da bi bila medicinski strokovnjak in tega niti sama ne zatrjuje. Ugotovitve sodišča, ki temelji na strokovnem mnenju izvedenke in medicinski dokumentaciji, o vrsti ugotovljene duševne motnje, pritožnica ne more omajati z laičnim prepričanjem, da takih diagnoz pri njej ni.

9.Tudi pritožbenim navedbam, ki zanikajo anamnestične podatke o pritožničinem vedenju in ravnanju pred tokratnim sprejemom, ni mogoče slediti. Podatki o haluciniranju, blodnjah, spremenjenem mišljenju imajo oporo v medicinski dokumentaciji (izvid lečečega ambulantnega psihiatra). Tudi pritožnica sama pojasnjuje, zakaj (po njenem mnenju) ni jedla, spala, jemala zdravil in se dolge ure ukvarjala z umetno inteligenco. V točkah 5, 6 in 10 sklepa so ugotovljene in navedene konkretne okoliščine o tem, kaj kaže na to, da je imela ob sprejemu in v času sojenja hudo moteno presojo realnosti ter sposobnost obvladovanja svojih ravnanj, ter kako se to kaže. Potrjene so s pritožbenimi navedbami. Čeprav je prepričana, da nima zdravstvenih težav, ne omaje mnenja izvedenke. Slednja je strokovno pojasnila, da so njene predstave zmotne (nerealne) in da je to znak duševne bolezni. Zaradi bolezni pritožnica nima uvida v svoje stanje, zaradi nje ne more oblikovati prave volje, njeno mišljenje je spremenjeno, zaradi bolezni in pod njenim vplivom ne more obvladovati svojih ravnanj. Tudi ugotovljeno zavračanje zdravljenja in jemanja zdravil ni odraz prave volje pritožnice, ampak posledica bolezensko spremenjenega mišljenja. Vzročna zveza med ugotovljeno duševno motnjo in med ogrožanjem življenja in zdravja pritožnice je pravilno ugotovljena. Glede na mnenje izvedenke je mogoče verjeti podatkom spisa o tem, kakšno je bilo obnašanje in ogrožanje pritožnice pred tokratnim sprejemom, ne pa nasprotnemu prikazovanju dogodkov, kot jih opisuje pritožnica v pritožbi. Materialnopravna pogoja iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve sta izpolnjena.

10.Pravilna je nadaljnja presoja, da ugotovljenega ogrožanja in njegovih vzrokov trenutno ni mogoče odvrniti z milejšimi oblikami zdravljenja (3. alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Ključne so ugotovitve sodišča, da pritožnica zaradi akutnega stanja bolezni trenutno ni sposobna sodelovati v nobeni drugi obliki zdravljenja (točka 10).

11.Pravilne, natančno ugotovljene in popolno obrazložene so tudi okoliščine o trajanju ukrepa v točki 11 sklepa. Oporo imajo v strokovnem mnenju izvedenke, ki ga pritožba z ničemer ne omaje. Dvomesečno trajanje bolnišničnega zdravljenja pod nadzorom je potrebno glede na naravo bolezni in izkušnje prejšnjih hospitalizacij, v katerih se je pokazalo, da je daljše obdobje zdravljenja potrebno za doseganje ustrezne remisije.

12.Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi pritožnice in se lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njene svobode, ki jo narekuje potrebno zdravljenje. O morebitnem odpustu z oddelka pod posebnim nadzorom, za katerega se zavzema pritožnica, bo mogoče odločati pred iztekom v sklepu določenega obdobja, če bo ugotovljeno, da se je njeno zdravstveno stanje že prej izboljšalo, oziroma če bodo za to izpolnjeni pogoji po zakonu.

13.Pritožba torej ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko bo potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev, ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitnih drugih pritožbah.

-------------------------------

1Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/08 s spremembami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.

3Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.