Jedro

V disciplinskem postopku se pravila ZPP res uporabljajo le smiselno. Vendar pa tudi v disciplinskem postopku veljajo v celoti določena načela poštenega postopka, med katere spada tudi načelo, da se odloča na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 5.9.2003 razveljavilo sklep Upravnega odbora tožene stranke (kot drugostopnega disciplinskega organa) in deloma spremenilo odločbo disciplinske komisije (z dne 20.7.1993) s tem, da je vzdržalo v veljavi odločitev o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja. Spremenilo je le datum prenehanja delovnega razmerja - z dnem izdaje sodbe - in v skladu s tem odločilo o denarnih zahtevkih tožnice.

Zoper prvostopno sodbo sta se pritožili obe stranki: tožnica zoper zavrnilni del in tožena stranka zoper ugodilni del. Sodišče prve stopnje je pritožbo tožene stranke zavrglo kot prepozno, pritožbi tožnice pa je v pretežnem delu ugodilo. Razveljavilo je tudi sklep disciplinske komisije, ugotovilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in jo je tožena stranka zato dolžna pozvati nazaj na delo. Ugodilo je zahtevku za plačilo nadomestila plače od julija 1993 do avgusta 2003. Sodbo sodišča prve stopnje je potrdilo le v zavrnilnem delu glede izplačila nadomestila za prehrano in stroškov za prevoz na delo, pritožbo v zvezi z regresom za letni dopust pa je štelo za predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bil postopek pred disciplinsko komisijo bistveno kršen, zaradi česar je odločba disciplinske komisije nezakonita. Disciplinska komisija je odločala v drugačni sestavi, kot je vodila postopek. Sestava komisije, ki je odločala o disciplinski odgovornosti tožnice, ni bila ista kot sestava komisije, pred katero so se izvedli vsi dokazi.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bistvena kršitev določb disciplinskega postopka ni podana oziroma ne predstavlja absolutne bistvene kršitve, temveč le relativno. Nadomestni članici je bil prebran zapisnik o do tedaj opravljenih dejanjih in zaslišanju. Njeno glasovanje tudi ni bilo odločilno za izrek disciplinskega ukrepa, saj bi bil rezultat enak tudi, če ne bi glasovala. Sodišče je zanemarilo, da je sklep o suspenzu pravnomočen, zato ne more tožnici priznati polne plače. Poleg tega pa ne upošteva tudi izpeljane prisilne poravnave in zmanjšanje vseh terjatev na 20%. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da je tožnica pridobivala dohodek z delom na črno. Nedvomno pa je bilo tožnici dokazano, da je odgovorna za storjene kršitve delovnih obveznosti.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnica izrecno ne navaja nobene kršitve določb pravdnega postopka, temveč le na splošno zatrjuje, da vlaga revizijo tudi iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Tudi iz obrazložitve ni mogoče ugotoviti, katero kršitev določb pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. člena ZPP ima pri tem morda v mislih. Z navedbami v reviziji poskuša tožnica uveljavit nedovoljen revizijski razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP) oziroma utemeljuje uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Tudi kršitve pravil disciplinskega postopka pred disciplinskimi organi delodajalca spadajo v sodnem postopku v okvir presoje pravilne uporabe materialnega prava. Glede na navedeno je zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo presojalo samo v tem delu.

Bistveni (in edini) razlog za razveljavitev odločbe disciplinske komisije je v tem, da disciplinska komisija ni bila pravilno sestavljena. Pri presoji te odločitve je treba upoštevati takrat veljavni Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR90).

Po določbi tretjega odstavka 60. člena ZTPDR ima disciplinska komisija predsednika in najmanj dva člana in enako število namestnikov, po določbi petega odstavka istega člena pa lahko dela v polni sestavi ali v senatu, ki ima najmanj tri člane. Iz take določbe izhaja, da disciplinska komisija dela kot organ, ki ima najmanj tri člane, kar pomeni, da v ožji sestavi ne more ne izvajati dokazov ne odločati. Vedno morajo biti prisotni vsi člani, kar seveda ne izključuje možnosti, da odločitev ni sprejeta soglasno. ZTPDR sicer predvideva možnost, da okoliščine in dejstva v zvezi s kršitvijo delovne obveznosti ugotavlja nekdo drug, ki ga disciplinski organ za to pooblasti (tretji odstavek 63. člena ZTPDR). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.

Dejansko stanje glede ugotovljene kršitve postopka pred disciplinsko komisijo ni sporno: disciplinska komisija je dne 20.7.1993 (ob 7.00 uri) začela obravnavo v sestavi G.O., I.J. in S.L.. Med zaslišanjem druge priče (ob 9.40 uri) je članico disciplinske komisije S.L. zamenjala njena namestnica S.R. in v tako spremenjeni sestavi je disciplinska komisija nadaljevala z obravnavo in sprejela odločitev.

Gre torej za primer, ko član disciplinskega organa, ki je sodeloval pri odločanju, ni ves čas sodeloval na obravnavi in ne, da sploh ne bi sodeloval. Vendar v zapisniku o disciplinski obravnavi (priloga B 20) ni zabeleženo, da bi se zaradi spremembe senata, obravnava pričela znova in da bi se do tedaj izvedeni dokazi ponovili ali prebral zapisnik o do tedaj izvedenih dokazih. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (zaslišanje S.R.), ki jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, izhaja, da se izvedeni dokazi tudi res niso ponovno izvedli, ampak je nova članica le podpisala zapisnik. Iz zaslišanja S.R. na obravnavi dne 28.6.1998 izhaja pravzaprav celo to, da se sploh ne spomni, da je sodelovala na disciplinski obravnavi v postopku zoper tožnico, ne pa tudi, da se je zapisnik prebral. Tožnica sicer na obravnavi ni bila prisotna, čeprav naj bi bila pravilno vabljena in svojega izostanka ni opravičila.

Sodišče prve stopnje je na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja napravilo zmoten pravni zaključek, da je za zakonito odločitev disciplinske komisije zadostna večina glasov vseh članov disciplinske komisije, in ne le prisotnih na konkretni seji. To pomeni nesprejemljivo stališče, da o disciplinski odgovornosti lahko odločajo tudi člani, ki na disciplinski obravnavi sploh niso bili prisotni. Tudi po presoji revizijskega sodišča bi šlo v takem primeru za absolutno bistveno kršitev določb disciplinskega postopka, ki ima lahko za posledico le ugotovitev nezakonitosti disciplinske odločitve.

Vprašanje v konkretni zadevi pa je lahko le, ali je taka kršitev podana tudi, kadar član disciplinske komisije, ki je sodeloval pri odločanju, ni ves čas sodeloval na disciplinski obravnavi oziroma pri izvajanju dokazov. V obravnavani zadevi je odgovor lahko le da, predvsem ob upoštevanju dejanske ugotovitve, da se prej izvedeni dokazi niso izvajali ponovno ne neposredno ne posredno. Zato je situacija ista, ali nadomestna članica disciplinske komisije sploh ni sodelovala na obravnavi ali pa je sodelovala le na pol. In tudi posledica takega odločanja je enaka: odločitev disciplinske komisije je nezakonita. Res se v disciplinskem postopku pravila ZPP uporabljajo le smiselno. Vendar tudi v disciplinskem postopku veljajo v celoti določena načela poštenega postopka, med katere spada tudi načelo, da se odloča na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja (4. člen ZPP in 63. člen ZTPDR). Smiselna uporaba določb ZPP o pravilni sestavi organa, ki odloča o disciplinski odgovornosti delavca, ne more pripeljati do kršitve oziroma zanikanja tega načela.

Izpodbijana sodba je materialno pravno pravilna, zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP). Druge revizijske navedbe na tako odločitev ne morejo vplivati.

Navedba o "pravnomočni" odločitvi o suspenzu in 50% plači je tudi sicer neutemeljena, saj spregleda določbo 98. člena ZDR90. Sklicevanje na prisilno poravnavo lahko vpliva na izvršitev pravnomočne sodbe, ne pa na odločitev o tem, do kakšnega nadomestila plače je tožnica upravičena. Zmotno je stališče revizije, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati, ali je tožnica v spornem času delala kje drugje in pridobivala dohodek. To mora tožena stranka ne samo zatrjevati, temveč tudi dokazati.