Up-64/98

2.2.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. S. iz B. na seji senata dne 2. februarja 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba J. S. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 357/96 z dne 11.12.1997 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 283/96 z dne 3.4.1996 in sklepom Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Kranju št. B 42/92 z dne 29.112.1994 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.V nepravdnem postopku je bil zavrnjen pritožnikov predlog za denacionalizacijo nepremičnin, ki so v državno (družbeno) lastnino prešle na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil njegov oče. Po stališču sodišč ni bilo mogoče ugotoviti, da je sporno premoženje v družbeno last prešlo na podlagi pravnega posla, ki bi bil sklenjen zaradi sile, grožnje ali prevare državnega organa. V ustavni pritožbi pritožnik oporeka dejanskim ugotovitvam in pravnim stališčem sodišč. Navaja, da je njegov oče ob predaji posestva dobil oskrbnino, ki dosega le deset odstotkov vrednosti premoženja, k podaritvi so ga nagovarjali tedanji funkcionarji, izročitvi posestva pa je botroval tudi alkohol. Sodišča naj ne bi bila upoštevala argumentov, ki se nanašajo na šibko zdravje posestnika. Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do zasebne lastnine.

2.V ustavni pritožbi pritožnik predvsem oporeka ugotovitvam sodišč v nepravdnem postopku, da pogodba, na podlagi katere je premoženje prešlo v državno last, ni bila sklenjena pod vplivom sile, grožnje ali zvijače. Pritožnik s temi navedbami predvsem oporeka dejanskim ugotovitvam sodišč. Vendar Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v nepravdnem postopku. Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče presodi le, ali so bile s sodnimi odločbami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču; Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Ustavno sodišče zato ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja samih po sebi, pač pa le, ali so bile v postopku ugotavljanja dejanskega stanja kršene kakšne ustavne pravice procesne narave. Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže in tudi Ustavno sodišče jih na podlagi njegovih navedb in proučitve spisa ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je dejstva ugotovilo na podlagi obsežnega dokaznega postopka ter razpoložljivih dokazov, ki jih je ocenilo skladno z načelom proste presoje dokazov, svojo odločitev pa je v obrazložitvi sklepa tudi primerno utemeljilo. Pritožnikova navedba, da se sodišča niso seznanila z njegovimi navedbami (glede zdravstvenega stanja bivšega lastnika) in da nanje niso odgovorila, ne drži; sodišča so se opredelila do vseh pritožnikovih navedb, ki so bile bistvene za odločitev o zadevi - zgolj okoliščina, da ugotovitve sodišč niso takšne, kot bi jih želel pritožnik, pa še ne izkazuje kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

4.Tudi pritožnikov očitek o kršitvi ustavne pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave ni utemeljen. Institut denacionalizacije je sicer v širšem smislu in posredno namenjen varstvu pravice do zasebne lastnine, vendar pa iz te ustavne pravice ne izhaja, da bi bilo podržavljeno premoženje mogoče denacionalizirati mimo pogojev in predpostavk, ki jih za to določa Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS št. 27/91, 31/93, 74/95, 49/97 - v nadaljevanju: ZDen). Ti pogoji pa v obravnavani zadevi po ugotovitvah sodišč, ki jim ni mogoče očitati samovoljnosti in arbitrarnosti, niso bili izpolnjeni.

5.Sicer pa pritožnikov predlog za denacionalizacijo ne more biti utemeljen že iz razloga, ker je bil pravni posel, na podlagi katerega so sporne nepremičnine prešle v državno (družbeno) lastnino, bil sklenjen dne 22.5.1963, torej v času po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963 (7.4.1993) - v skladu z logično razlago 4. in 5. člena ZDen (ki jo je na občni seji leta 1993 potrdilo tudi Vrhovno sodišče)a denacionalizacija premoženja, ki je v državno last prešel na podlagi pravnega posla, sklenjenega v kasnejšem času, ni mogoča.

6.Ker z izpodbijano sodno odločbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude