Jedro

Presoja obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.

Izrek

Zahteva zagovornice obdolženega S.M. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

S sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju z dne 14.4.2006 je bil zoper obdolženega S.M. odrejen pripor iz pripornega razloga po 2. točki 1. odstavka 432. člena v zvezi s 3. točko 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Celju je z uvodoma navedenim sklepom z dne 16.4.2006 pritožbo zagovornice obdolženega S.M. zavrnil kot neutemeljeno.

Obdolženčeva zagovornica je dne 21.4.2006 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedena pravnomočna sklepa. V zahtevi je uveljavila, da pravnomočni sklep senata Okrožnega sodišča v Celju v obrazložitvi ne navaja razlogov o odločilnih dejstvih, iz katerih bi bila razvidna utemeljenost suma, da je obdolženi S.M. storil kaznivo dejanje po 2. odstavku 299. člena KZ. Po mnenju zagovornice so tudi popolnoma nejasni in v nasprotju s podatki v spisu razlogi o domnevni obdolženčevi nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj z elementi nasilja. Napačno naj bi bilo tudi sklepanje, da je bil razlog spora med obdolžencem in oškodovanko slabo finančno stanje družine. Prav tako je po mnenju zagovornice v nasprotju s spisnimi podatki trditev, da bi se obdolženec v primeru odprave pripora vrnil v stanovanje, kjer živi oškodovanka. Zagovornica tudi meni, da odvzem prostosti obdolžencu ni v sorazmerju z zaščito varnosti oškodovanke. Iz teh razlogov je predlagala, da Vrhovno sodišče pripor zoper obdolženca odpravi.

Vrhovni državni tožilec H.J. je v odgovoru na zahtevo z dne 15.5.2006 predlagal zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti, pri čemer pa je očitno pomotoma ocenjeval sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Celju, ki z navedeno zahtevo za varstvo zakonitosti ni bil izpodbijan.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Preiskovalni sodnik je v izpodbijanem sklepu navedel obširne razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje nasilništva po 1. in 2. odstavku 299. člena KZ. Tudi senat Okrožnega sodišča v Celju je ob zavrnitvi pritožbene obdolženčeve zagovornice podal ustrezno oceno o utemeljenosti suma storitve kaznivega dejanja s strani obdolženca. Obdolženčeva zagovornica se v zahtevi s temi ugotovitvami v izpodbijanih sklepih ne strinja in s tem uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Prav tako ni možno upoštevati trditve obdolženčeve zagovornice, da odreditev pripora ni bila neizogibno potrebna in da ni v sorazmerju z zaščito varnosti oškodovanke. V obeh izpodbijanih sklepih je priporni razlog ponovitvene nevarnosti obrazložen ter je hkrati podana ocena, da z milejšim ukrepom pri obdolžencu ni mogoče odpraviti ponovitvene nevarnosti. Drugačna ocena obdolženčeve zagovornice torej ponovno pomeni uveljavitev zmotne ugotovitve dejanskega stanja kot razlog, ki ga s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da sta oba izpodbijana sklepa zakonita in da niso podane kršitve zakona, ki jih uveljavlja obdolženčeva zagovornica. Poleg tega je uveljavljal tudi zmotno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, zato je Vrhovno sodišče v skladu z določbo 425. člena ZKP zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.