Jedro

Stališče sodišča, ki ni dovolilo izbrisa pravic, ker v zemljiški knjigi ni vpisan podatek o rojstvu imetnika pravice, ki bi temeljil na listini, ki je podlaga za vpis in ta tudi ni povzet iz centralnega registra prebivalstva, je glede na okoliščine konkretnega primera, ko je že na podlagi listine, ki je bila podlaga za vpis pravice (listina iz leta 1899) evidentno, da sta imetnika pravic rojena pred letom 1900, prestrogo in ni v skladu z namenom zakona, ki je bil v olajšanju izbrisa v primerih, ko gre za oteženo dokazovanje smrti oseb, rojenih pred letom 1900, ki so zagotovo preminule, s tem pa tudi očiščenje neažurnih vpisov v zemljiški knjigi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo zemljiškoknjižni sklep, s katerim pri uvodoma navedenih nepremičninah ni bil dovoljen izbris pravic stvarnega bremena, vpisanih v korist A. A., [...] (ID pravica 00000000) in B. B., isti naslov (ID pravica 00000000).

2. Zoper sklep se je pritožila predlagateljica. Ne strinja se z ozko razlago prvostopenjskega sodišča določbe drugega odstavka 43. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), saj je na ta način izvotljen njen namen. Kot je navedla v pojasnilu, ki ga je priložila k predlogu, sta pri predmetnih nepremičninah vknjiženi dve stvarni bremeni, prva v korist B. B., [...] (omejitev je vpisana pod ID 11111111), druga pa v korist A. A., isti naslov (omejitev je vpisana pod ID 00000000), na podlagi listine, ki se v zbirki Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici hrani pod številko 215/1905. Gre za izročilno pogodbo z dne 9.1.1899, zato je že na njeni podlagi jasno, da sta bila B. B. in A. A. rojena pred letom 1900 in predlagateljica vztraja, da je podlaga za izbris omenjenih pravic drugi odstavek 43. člena ZZK-1. Omenjena določba je bila, kot izhaja iz Poročevalca DZ, v zakon vnesena ravno zaradi tovrstnih primerov, ko je dokazovanje smrti zaradi oddaljenosti dogodka oteženo. Stališče sodišča, da mora biti podatek o rojstvu imetnika pravice vpisan v zemljiško knjigo, je v nasprotju z namenom določbe in povsem neživljenjsko. Pri starejših vpisih se datumi rojstva v zemljiško knjigo niso vpisovali in praviloma teh podatkov ni niti v listinah. Vendar, če je listina, na podlagi katere se je v konkretnem primeru vpisala služnost stvarnega bremena, z dne 9.1.1899, je več kot očitno, da sta bili tudi osebi, v korist katerih je bila predlagana vknjižba, rojeni pred letom 1900. Čeprav datum njunega rojstva ne izhaja niti iz uradnih evidenc, niti neposredno iz listine, je na rojstvo pred letom 1900 na podlagi listine mogoče sklepati posredno, kar bi moralo zadoščati. Pogoj iz zakona, da vpisani podatek o rojstvu temelji na listini, kije bila podlaga za vpis ali je prevzet iz centralnega registra prebivalstva je bil v zakon vnesen z namenom, da se prepreči morebitne zlorabe pri vpisih, pri katerih je bil ta datum vnesen le upravno (npr. pri času začetka učinkovanja izvedene pravice je bil administrativno vnesen datum 1.1.1849). V primerih kot je konkretni, ko je že na prvi pogled jasno, da sta bila imetnika rojena pred letom 1900, taka varovalka ni potrebna. Čeprav datum rojstva ni določen, je v konkretnem primeru jasno določljiv, kar bi moralo za izbris na podlagi drugega odstavka 43. člena ZZK-1 zadoščati. Predlagateljica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep zemljiškoknjižnega sodišča spremeni, tako da se ugovoru predlagateljice ugodi in predlagani vpis izbrisa izvedenih pravic dovoli.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predmet tega postopka je izbris vknjiženih pravic stvarnega bremena, vpisanih v korist določenih oseb zaradi njune smrti.

5. Vknjižbo prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika ZZK-1 ureja v 43. členu. Z zadnjo novelo zakona (ZZK-1E) je bil ta dopolnjen. Prvemu odstavku, ki določa, da se v primeru, če pravica preneha z imetnikovo smrtjo, vknjižba pravice dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti imetnika v matični register ali pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega, je bila dodana možnost, da se smrt, če potrdila pristojnega matičnega organa ni mogoče pridobiti, ker iz vpisa nastanka te pravice in vpisa podatkov o imetniku pravice v zemljiški knjigi izhaja verjetnost, daje imetnik umrl že pred začetkom vodenja matičnega registra, smrt lahko dokazuje tudi z drugimi listinami. Poleg tega je bil dodan nov drugi odstavek, ki določa, da se ne glede na prejšnji odstavek dovoli vknjižba prenehanja pravice, ki preneha z imetnikovo smrtjo, če iz vpisa podatkov o imetniku pravice v zemljiški knjigi izhaja, da je bil imetnik rojen pred 1. januarjem 1900 in vpisani podatek o rojstvu temelji na listini, ki je bila podlaga za vpis, ali je prevzet iz centralnega registra prebivalstva.

6. Sodišče je v konkretnem primeru sicer ugotovilo, da je glede na vpis v zemljiški knjigi in glede na datum listine, ki je bila podlaga vpisu pravic (služnost stvarnega bremena živeža), tj. izročilne pogodbe z dne 9.1.1989, jasno, da sta bila imetnika pravice A. A. in B. B. rojena pred 1.1.1900, vendar izbrisa pravic ni dovolilo, ker v zemljiški knjigi ni vpisan podatek o njunem rojstvu, ki bi temeljil na listini, ki je podlaga za vpis in ta tudi ni povzet iz centralnega registra prebivalstva. Ni sporno, da v zemljiški knjigi pri imetnikih pravic ni vpisan rojstni datum oziroma da ta ni povzet iz centralnega registra prebivalstva. Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja, da je stališče sodišča glede na okoliščine konkretnega primera, ko je že na podlagi listine, ki je bila podlaga za vpis pravice (listina iz leta 1989) evidentno, da sta imetnika pravic rojena pred letom 1900, tako stališče prvostopenjskega sodišča prestrogo in ni v skladu z namenom zakona, ki je bil v olajšanju izbrisa v primerih, ko gre za oteženo dokazovanje smrti oseb, rojenih pred letom 1900, ki so zagotovo preminule, s tem pa tudi očiščenje neažurnih vpisov v zemljiški knjigi.

7. Glede na navedeno je sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). V ponovljenem postopku naj presodi, ali so sicer izpolnjeni pogoji za vpis izbrisa.