Jedro

Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. To je pritožba, ki je pridružena drugi pritožbi. Ker je tožnik pritožbo vložil zoper celoten sklep, je pritožba zoper odločitev o ugotovitvi vrednosti pridružena pritožbi zoper sklep, da Okrajno sodišče v Novem mestu ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Pritožba je zato dopustna.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se vrednost spornega predmeta oceni na 22.500,00 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom odločilo: I. da znaša vrednost spornega predmeta v tej pravdni zadevi 27.500,00 EUR; II. da ni stvarno pristojno za odločanje; in III. da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Novem mestu.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev sklepa.

Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je treba za vrednost spora vzeti vrednost spornega dela nepremičnine, na kateri tožnik uveljavlja lastninsko pravico. Gre za 250 m2 zazidljivega stavbnega zemljišča, ki bi bilo glede na podatke GURS vredno 810 EUR. To je po oceni tožnika občutno prenizko. V konkretnem primeru tudi vrednost kupnine po prodajni pogodbi z dne 20. 12. 2017 ne more biti relevantno merilo. Res je, da sta bili nepremičnini prodani za 110 EUR za m2, vendar je sodišče spregledalo, da je ceno zviševala nestanovanjska stavba, ki stoji na parceli 158/5 in da sta obe parceli primerni za gradnjo. Zemljišče, ki je predmet tega postopka, pa ne more biti enake vrednosti, saj na njem ni mogoče graditi. Gre za pas, ki je širok približno 5m in dolg 50 m ter vkleščen med preostali del parcele 158/4 in parcelo 159/9, kar občutno znižuje ceno kvadratnega metra. Zemljišče bi bilo primerno kvečjemu za parkirni prostor, ne pa za graditev. Vrednost kvadratnega metra zemljišča je zato največ 20 EUR. Predložena kupna pogodba tudi sicer ne odraža povprečne cene za kvadratni meter v tem delu Novega mesta.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila. Ker se tožnik pritožuje le zoper I. točko izreka, meni, da pritožba ni dovoljena in bi jo moralo sodišče zavreči. Tožnik je pritožbo vložil zgolj zaradi zavlačevanja s postopkom. 44. člen ZPP sodišču ne nalaga, da bi moralo vrednost spornega predmeta ugotoviti natančno, ampak se je dolžno le na primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Toženka je za višjo vrednost navedla več argumentov, sodišče pa je pravilno izhajalo iz prodajne pogodbe za nepremičnini, ki se nahajata v bližini in sta po namenu prav tako stavbni zemljišči. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta (tretji odstavek 44. člena ZPP) je dovoljena le nesamostojna pritožba. To je pritožba, ki je pridružena drugi pritožbi. Ker je tožnik pritožbo vložil zoper celoten sklep, je pritožba zoper odločitev o ugotovitvi vrednosti pridružena pritožbi zoper sklep, da Okrajno sodišče v Novem mestu ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Pritožba je zato dopustna.

6. Ker se na vrednost spornega predmeta navezuje uporaba določb o pristojnosti in o postopku v sporih majhne vrednosti, te določbe pa so kogentne, tožnik z navedbo vrednosti spornega predmeta ne more povsem prosto razpolagati. Sodišče ima zato glede navedbe spornega predmeta v tožbi korekturno dolžnost, če je v njej navedena očitno previsoka ali prenizka vrednost (tretji odstavek 44. člena ZPP).

7. Tožnik s tožbo v tej pravdni zadevi zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine 158/4 in 158/7, obe k. o. X, v približni izmeri 250 m2. Med pravdnima strankama ni sporno, da gre za zazidljivo stavbno zemljišče v mestu. Tožnik je vrednost spornega predmeta ocenil v višini 5.000,00 EUR, kar pomeni, da je m2 zemljišča ocenil v višini 20 EUR.

8. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru utemeljeno zaključilo, da je tako navedena vrednost očitno prenizka. Vrednost kvadratnega metra zemljišča v neposredni okolici, ki je bilo predmet prodajne pogodbe v decembru 2017 (priloga B2), namreč od te vrednosti bistveno odstopa.

9. Pritožbeno sodišče zavrača tudi očitek, da cena iz predložene kupne pogodbe z dne 20. 12. 2017 ne more biti (vsaj okvirno) merilo za ugotovitev vrednosti zemljišča, ki je predmet tega spora. Nanaša se namreč na zemljišče, ki je glede na lokacijo in namembnost primerljivo s konkretnim. Dejstvo, da sporna površina v konkretnem primeru meri le 250 m2 (oziroma gre za pas, ki meri 5m v širino in 50 m v dolžino), v ničemer ne spreminja njegove namembnosti (in s tem vrednosti). Še vedno gre za zazidljivo zemljišče. Ob tem je treba dodati, da njegove vrednosti tudi sicer ni mogoče ocenjevati mimo lokacije na kateri se nahaja in s tem mimo dejstva, da gre za zemljišče, ki bo v vsakem primeru tvorilo celoto z drugim (sosednjim) zazidljivim zemljiščem.

10. Je pa utemeljen očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pri oceni vrednosti spornega predmeta upoštevati, da je pogodbena cena zajemala ne le zemljišča, ampak tudi tam stoječ nestanovanjski objekt s površino 48 m2. Kolikšen del kupnine je odpadel na ta objekt iz pogodbe ni razvidno. Pritožbeno sodišče si je zato pomagalo s podatki GURS-a. Po teh podatkih znaša vrednost objekta 374 EUR. Ker gre tudi tu (enako kot to velja za samo zemljišče) za očitno prenizko vrednost, od pogodbene cene ni odštelo zgolj te vrednosti, ampak je pogodbeno ceno znižalo sorazmerno. Ker v evidenci GURS-a vrednost objekta (374 EUR) predstavlja 18 % skupne vrednosti obeh prodanih nepremičnin (2.098 EUR), je tudi pri pogodbeni ceni štelo, da 18 % (to je 28.354 EUR) odpade na objekt, 82 % (to je 129.166 EUR) pa na zemljišče in je torej cena za m2 zemljišča znašala približno 90 EUR. Za presojo vrednosti spornega predmeta je zato vzelo to vrednost in ugotovilo, da ta znaša 22.500 EUR (90 x 250).

11. Pritožbi je iz navedenih razlogov v tem delu (delno) ugodilo in sklep v točki I izreka na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je vrednost spornega predmeta določilo v višini 22.500,00 EUR.

12. Takšna sprememba vrednosti pa ob upoštevanju 32. člena ZPP ne vpliva na odločitev o stvarni pristojnosti. Okrajno sodišče za odločanje v tej zadevi kljub nižji vrednosti spora ni pristojno. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena, odločitev v točkah II in III izreka pa pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v ostalem kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v izpodbijanem, a nespremenjenem delu odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

13. Ker gre pri pritožbenih stroških, ki so nastali s pritožbo in odgovorom na pritožbo, za del pravdnih stroškov, bo o njih odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.