Jedro

Postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oziroma vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in v naprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo, kar je značilnost obravnavanega primera. Ni nepomembno, da se je dogodek pripetil na oddelku sadja in zelenjave, kjer se prodaja hrana, zato se tudi od obiskovalcev - v konkretnem primeru tožnice - zahteva večja skrbnost. Pritožba se pravzaprav zavzema, da bi moral zavarovanec toženke opravljati neprestan, nenehen nadzor nad pohodno površino in bi moral takoj, ko zazna madež, kraj zavarovati oziroma tla obrisati. V tem primeru bi bilo že moč govoriti o izenačitvi objektivne in krivdne odgovornosti, če nemudoma ne bi postopal na prej navedeni način. Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja zavarovanca toženke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od toženke uveljavljala plačilo odškodnine v višini 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožnici je naložilo povračilo toženkinih pravdnih stroškov v znesku 30,00 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da se je čiščenje tal pri zavarovancu toženke sicer izvajalo vsako uro - skladno z internimi pravili - izvajati pa bi se moralo veliko pogosteje. Zavarovanec toženke nima ustreznih internih pravil, zato mu je že iz tega razloga mogoče očitati neskrbno ravnanje. Na oddelku sadja in zelenjave bi moral zavarovanec toženke imeti še poseben nadzor - bodisi z video kamerami ali pa s čiščenjem oziroma nadziranjem talnih površin tudi večkrat v eni uri. Od politja mleka iz nakupovalnega vozička neke nakupovalke in padca tožnice je poteklo najmanj štiri minute, kar sodišče ocenjuje kot zelo kratek čas, čeprav temu ni tako. Čas štirih minut je lahko zelo dolg, če gre za razlitje tekočin po tleh. Zavarovanec toženke bi ob ustreznem nadzoru na spornem oddelku imel dovolj časa za odstranitev razlitega mleka. Da zavarovanec toženke ne skrbi ustrezno za čistočo tal, izhaja iz pisne izjave priče T. G. Ta je navedla, da vsi prodajalci opravljajo vse prodajne procese, kar kaže na to, da zaradi vseh aktivnosti niso mogli pravočasno niti očistiti niti postaviti opozorilne table. Ugotovitev sodišča, da je šlo v konkretnem primeru za majhen madež, je napačna. Tožnici ni moč očitati neskrbnega ravnanja - da po trgovini ni hodila s previdnostjo povprečnega človeka. Neprimerno in neskrbno so ravnali zaposleni zavarovanca toženke. Na to je tožnica tudi opozorila, ko je navedla, da je bilo pri zapuščanju trgovine mleko še vedno razlito po tleh. Glede visečih opozorilnih tabel sodišče niti ne navede, na kaj opozarjajo. Tožnica jih nikoli ni opazila. Tudi priča T. K. se ni mogla spomniti, ali se v trgovini sploh nahajajo. Zavarovanec toženke je tako opustil dolžno skrbnost, zato je podana tudi njegova odškodninska odgovornost. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Bistvene prvine ugotovljenega dejanskega stanja, na podlagi katerih je sodišče sprejelo svojo odločitev, so naslednje: - tožnica je v trgovini padla in se poškodovala, ker ji je spodrsnilo na madežu, povzročenem z razlitjem mleka iz nakupovalnega vozička ene od naključnih nakupovalk na oddelku sadja in zelenjave; - med politjem mleka iz nakupovalnega vozička naključne nakupovalke in padcem tožnice je preteklo vsega skupaj štiri minute; - mleko je iz nakupovalnega vozička odtekalo počasi in je bilo na delu, kjer je prišlo do padca tožnice, razlito na zelo majhni površini; - na oddelku se nahaja viseča opozorilna tabla, ki opozarja na povečano možnost onesnaženja tal; - čiščenje pri zavarovancu toženke se izvaja vsako uro, skladno z internimi pravili in HACCP standardi; - zadnja kontrola se je vršila približno 30 minut pred politjem mleka in padcem tožnice.

6. Upoštevaje gornje ugotovitve prvega sodišča, ki jih pritožba ne uspe izpodbiti, je odločitev prvega sodišča o odsotnosti odškodninske odgovornosti toženke, pravilna. Pritožba ni uspela izpodbiti ugotovitev prvega sodišča o ustreznem režimu čiščenja tal na oddelku sadja in zelenjave. Izkazano je, da se je čiščenje tal oziroma kontrola vršila vsako uro, v obravnavanem primeru je bilo to 30 minut pred nastankom škodnega dogodka. Organizacija čistilne službe pri zavarovancu toženke je v skladu z razumnimi pričakovanji. Neživljenjsko in prestrogo bi bilo zahtevati, da bi moral zavarovanec toženke v vsakem primeru in na vsakem delu svojih objektov zagotavljati prisotnost osebe, ki bi ves čas pazila na nastanek morebitnih madežev na tleh. Še toliko bolj v obravnavanem primeru, ko je od politja mleka iz nakupovalnega vozička naključne nakupovalke in padcem tožnice preteklo vsega skupaj štiri minute. Zavzemanje pritožbe za pogostejše čiščenje tal oz. opravljanje kontrole, kot je urejena v pravilih zavarovanca toženke, ni razumna.

7. Dejanske ugotovitve prvega sodišča povsem zadoščajo za zaključek, da se je zavarovanec toženke razbremenil svoje odškodninske odgovornosti dobrega strokovnjaka. Ima ustrezno organizirano čiščenje, zato mu ni moč naprtiti nikakršne krivde. Nedopustno in neživljenjsko bi ga bilo vezati s tako postroženo skrbnostjo, ki bi narekovala stalen nadzor nad vsakim delom tal v vsakem trenutku, kjer hodijo kupci. Pretirano je tudi zavzemanje pritožnice za postavitev posebnega nadzora z video kamerami, saj ima zavarovanec toženke čiščenje tal ustrezno urejeno. Čeprav vsi prodajalci opravljajo vse prodajne procese, kot izhaja iz izjave priče T. G., pa to nikakor ne pomeni, da režim čiščenja ni ustrezen.

8. Pritožnica ni uspela izpodbiti ugotovitev prvega sodišča, da je v konkretnem primeru šlo za majhen madež oziroma razlitje po majhni površini. Prvo sodišče je izhajalo iz posnetkov, ki prikazujejo, da je mleko iz nakupovalnega vozička odtekalo počasi, in je bilo na delu, kjer je prišlo do padca tožnice, razlito na zelo majhni površini. Tako je šlo za manj opazen madež, ki ga je bilo težje opaziti, razen iz neposredne bližine. Nasprotnega pritožnica ni prepričljivo izkazala.

9. Zmotno je pritožbeno zatrjevanje o odsotnosti navedb sodišča v zvezi z opozorilnimi tablami. V točki 8 obrazložitve je jasno navedeno, da se na oddelku nahaja viseča opozorilna tabla, ki opozarja na povečano možnost onesnaženja tal. Tudi toženka je v odgovoru na tožbo trdila, da so kupci na tem oddelku opozorjeni na možnost onesnaženja tal z visečo opozorilno tablo, temu pa tožnica ni izrecno nasprotovala.

10. Sodišče prve stopnje je že v točki 13 obrazložitve prepričljivo odgovorilo na pritožbena zatrjevanja, da delavke zavarovanca toženke tudi po opozorilu o razlitju niso odreagirale ter da je bilo ob tožničinem odhodu iz trgovine mleko še vedno polito. Pritožba ni prepričljivo izpodbila ugotovitve prvega sodišča, da se iz tega dela trgovine, ki ga kupec prehodi od blagajne do izhoda iz trgovine, ne vidi na oddelek sadja in zelenjave, kjer je tožnica padla. Zato tožnica oz. priča nista mogli videti, ali je mleko še vedno polito. Sodišče pa je utemeljeno sledilo izpovedbi priče T. K., ki je povedala, da so madež takoj počistili. Njena izpovedba je smiselno potrjena tudi s pisno izjavo T. G. 11. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oziroma vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in v naprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo1, kar je značilnost obravnavanega primera. Ni nepomembno, da se je dogodek pripetil na oddelku sadja in zelenjave, kjer se prodaja hrana, zato se tudi od obiskovalcev - v konkretnem primeru tožnice - zahteva večja skrbnost. Pritožba se pravzaprav zavzema, da bi moral zavarovanec toženke opravljati neprestan, nenehen nadzor nad pohodno površino in bi moral takoj, ko zazna madež, kraj zavarovati oziroma tla obrisati. V tem primeru bi bilo že moč govoriti o izenačitvi objektivne in krivdne odgovornosti, če nemudoma ne bi postopal na prej navedeni način. Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja zavarovanca toženke.

12. Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu izpodbijane odločitve tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o stroških postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Primerjaj II Dor 452/2010