Jedro

Sodišče druge stopnje se glede na obrazloženo tako pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da upnikov umik predloga za izvršbo v izvršilnem postopku, opr. št. I 19814/1997, ne vpliva na potek predmetnega izvršilnega postopka, saj dolžnica ni uspela z ničemer dokazati, da je izpolnila svojo obveznost po izvršilnem naslovu. Upnik lahko namreč predlog za izvršbo umakne iz kateregakoli razloga in ne zgolj zaradi izpolnitve terjatve, zato je trditveno in dokazno breme plačila dolga, na strani dolžnice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I., II., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Dolžnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice po izteku roka (točka I. izreka) in sklenilo, da se nepremičnine, ki so predmet izvršbe, za kupnino 4.600,00 EUR, domaknejo najboljšemu ponudniku V.M. (točka II. izreka), ki mora plačati kupnino v roku 8 dni od prejema sklepa, in sicer zmanjšano za že plačano varščino, torej še 4.140,00 EUR (točka III. izreka), pri čemer se v zemljiški knjigi na solastniškem deležu dolžnice na nepremičninah, ki so predmet izvršbe izbrišejo zaznambe sklepov o izvršbi in hipoteke ter zastavne pravice na podlagi sklepov o izvršbi, pri tem pa se izbris vseh navedenih bremen izvrši po pravnomočnosti sklepa o izročitvi (točka IV. izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sklenilo še, da se sklep o izvršbi opr. št. In 182/2010 z dne 13. 5. 2010 spremeni tako, da je v predmetnem postopku sedaj novi upnik P. d.o.o. (točka V. izreka).

2. Smiselno se zoper točko I., II., III. in IV. izreka navedenega sklepa sodišča prve stopnje pritožuje dolžnica in sicer brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršb in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ter smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za upnike. Bistvo pritožbene graje je, da ne drži obrazložitev sodišča prve stopnje, da niti prvi upnik niti dolžnica nista izrecno navedla, da je slednja dolg v celoti poravnala. V kolikor dolžnica svojega dolga ne bi v celoti poravnala, prvi upnik ne bi umaknil celotnega predloga za izvršbo, temveč le posamezno izvršilno sredstvo. V nadaljevanju obravnavana pritožba še navaja, da nepremičnine, ki so bile z izpodbijanim sklepom domaknjene najboljšemu ponudniku, v zemljiški knjigi niso vpisane tako, kot so navedene v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje, zaradi česar je ta v točki IV. izreka napačen. Dolžnica s pritožbo še izpostavlja, da solastnik (A., rojen G.S.) kot zakoniti predkupni upravičenec ni bil obveščen o javni dražbi in nanjo ni bil pravilno vabljen, kar prestavlja razlog za preklic javne dražbe. Nazadnje dolžnica še meni, da je bila s strani sodišča prve stopnje zavedena s tem, ko ji je sodišče pred samo javno dražbo posredovalo dopis upnika o predlaganem odlogu izvršbe in jo pozvalo, da se o predlogu izjavi, nato pa je kljub temu javno dražbo izvedlo. Dolžnica zato meni, da niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo naroka za I. javno dražbo in da je posledično domik predmetnih nepremičnin kupcu zmoten.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ v izpodbijanem delu preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po pregledu in preučitvi izpodbijanega dela sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pregled zadeve pokaže, da je prvi upnik (S.B. d.d., Ljubljana) zoper dolžnico dne 3. 6. 2009 vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžničinih do 3/8 (tri osmine) celote solastnih nepremičnin par. št. A, parc. št. B, parc. št. C, parc. št. D, parc. št. E, parc .št. F, parc. št. G, parc. št. H, parc. št. I, parc. št. J, parc. št. K in parc. št. L, vse k.o. X. Navedenemu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo s sklepom, opr. št. In 418/2009 z dne 29. 10. 2009, ki je postal pravnomočen dne 2. 12. 2009. V zvezi z navedenim predlogom upnika sodišče druge stopnje ugotavlja, da slednji dejansko predstavlja nov predlog za izvršbo, saj ga je upnik vložil na podlagi izvršilnega naslova (18. člen v zvezi s 21. členom ZIZ), to je pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi sodišča prve stopnje, opr. št. I 19814/1997 z dne 10. 9. 1997, ki je postal pravnomočen dne 28. 11. 1997 in s katerim je sodišče prve stopnje zoper dolžnico že dovolilo izvršbo za izterjavo predmetne terjatve upnika. Navedeni predlog za izvršbo vsebuje tudi vse podatke, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi (40. člen ZIZ) in tako predstavlja primeren naslov za izdajo sklepa o izvršbi. Predmetni izvršilni postopek zato teče kot samostojen in od prvotnega izvršilnega postopka (opr. št. I 19814/1997) neodvisen postopek, vsled česar ustavitev slednjega, na ta izvršilni postopek nima vpliva. Sodišče prve stopnje je na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo sicer prvotni izvršilni postopek ustavilo s sklepom, opr. št. I 19814/1997 z dne 13. 9. 2012, ni pa hkrati razveljavilo, odpravilo ali spremenilo odločbe, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi oziroma razveljavilo potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi, ki v danem primeru predstavlja izvršilni naslov.

6. Sodišče druge stopnje se glede na obrazloženo tako pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da upnikov umik predloga za izvršbo v izvršilnem postopku, opr. št. I 19814/1997, ne vpliva na potek predmetnega izvršilnega postopka, saj dolžnica ni uspela z ničemer dokazati, da je izpolnila svojo obveznost po izvršilnem naslovu. Upnik lahko namreč predlog za izvršbo umakne iz kateregakoli razloga in ne zgolj zaradi izpolnitve terjatve, zato je trditveno in dokazno breme plačila dolga, na strani dolžnice. Da pa terjatev prvega upnika dejansko ni bila poplačana, pa izhaja tudi iz ravnanj slednjega, saj je upnik po umiku predloga za izvršbo v izvršilnem postopku opr. št. I 19814/1997, v predmetnem izvršilnem postopku predlagal čim hitrejši razpisa naroka za prvo javno dražbo dolžničinih solastnih nepremičnin.

7. Dolžnica s pritožbo prav tako neutemeljeno navaja, da nepremičnine, ki so predmet izvršbe v zemljiški knjigi niso označene tako, kot v izpodbijanem sklepu. Navedena pritožbena graja predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj bi jo dolžnica lahko uveljavljala že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava pojasnjuje, da je navedena pritožbena graja neutemeljena, saj so vse nepremičnine, ki so predmet izvršbe v zemljiški knjigi označene tako (priloga spisa D1 - D14), kot izhaja iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

8. V nadaljevanju obravnavana pritožba graja še, da solastnik A., rojen G.S., kot zakoniti predkupni upravičenec ni bil vabljen na narok za prvo javno dražbo predmetnih nepremičnin. V zvezi z navedeno pritožbeno grajo sodišče druge stopnje pojasnjuje, da ta ne more biti predmet ugovora po izteku roka, saj ne temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev (56. člen ZIZ), zato tudi ni predmet relevantne pritožbene presoje. Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje še dodaja, da se dolžnik ne more sklicevati na morebitne kršitev pravic drugih oseb. Vsaka oseba lahko namreč le sama zase uveljavlja kršitve svojih pravic, tako tudi zakoniti predkupni upravičenec. Ob tem pa sodišče druge stopnje še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje imenovanemu predkupnemu upravičencu odredbo o prodaj na I. javni dražbi pravilno poskušalo vročiti na naslovu, kot je ta vpisan v zemljiški knjigi, saj slednji spremenjenega naslova sodišču ni sporočil (sedmi odstavek 181. člena ZIZ). Morebitno kršitev predkupne pravice pa bo slednji nenazadnje lahko uveljavljal tudi v eventualni pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

9. Nazadnje obravnavana pritožba še navaja, da je bila dolžnica s pozivom sodišča prve stopnje z dne 19. 10. 2012, da se v pridruženi izvršilni zadevi opr. št. In 244/2010, izreče o predlaganem odlogu izvršbe zavedena, da se prva javna dražba ne bo opravila in se je zato upravičeno ni udeležila. Navedena pritožbena graja je neutemeljena, saj pregled zadeve pokaže, da je dolžnica predmetni poziv sodišča prve stopnje prejela šele dan po naroku za prvo javno dražbo, katere bi se tako morala udeležiti ali svoj izostanek vsaj opravičiti. Upnika v pridruženih izvršilnih zadevah A.S. d.d. (opr. št. In 182/2010) in Z.T. d.d. (opr. št. In 244/2010), sta tri dni pred razpisanim narokom za prvo javno dražbo sicer podala predloga za odlog izvršbe, o katerima pa sodišče prve stopnje do dneva naroka še ni odločilo. Šele sklep o odlogu izvršbe (za izdajo katerega pa, upoštevajoč 8 dnevni pozivni rok, do dneva javne dražbe še sploh niso bili izpolnjeni pogoji), pa ustvarja učinke odloga. V tej smeri podane pritožbene navedbe so tako neutemeljene, saj tudi v kolikor bi sodišče prve stopnje navedenima predlogoma za odlog izvršbe ugodilo še pred razpisanim narokom za prvo javno dražbo, odlog ne bi učinkoval nasproti ostalim upnikom iz pristopljenih izvršilnih zadev, saj slednji niso nujni sosporniki(1). Nobene ovire namreč ni, da se izvršba po predlogih drugih upnikov na isto nepremičnino dolžnika, v primeru odloga izvršbe po predlogu enega upnika, ne bi nadaljevala.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Ip 696/2011 z dne 5. 12. 2011.