Jedro

Površina, ki je evidentirana v katastru, v zemljiški knjigi pa se le poočiti, pri odločanju o vpisu v zemljiško knjigo nima posebnega pomena, zato jo pri identifikaciji nepremičnine ni potrebno navesti. Glede na navedeno tako pri odločanju o zaznambi izvršbe ni pravno pomembno, da je v listini, ki je podlaga za vpis, navedena drugačna površina nepremičnine, kot kaže stanje v zemljiški knjigi, ki ga je sodišče upoštevalo v izpodbijanem sklepu.

Ker je pri nepremičnini, ki je skupna lastnina dolžnikov do celote, že vknjižena hipoteka v korist upnika, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče pri njej le zaznamovalo izvršljivost (glede iste terjatve) v korist navedenega upnika, samo dejstvo, da je na tej nepremičnini vpisana skupna lastnina dolžnikov, ne pa solastnina (ki je navedena v sklepu o izvršbi), ni odločilnega pomena in na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2004/01639 z dne 27. 12. 2005, pri nepremičnini z ident. št. 22.E, stanovanje št. 9 v 2. nadstropju, izmere 88,66 m2, Ulica ......, Ljubljana, vpisane v vl. št. 1720/22, k. o. ..... last L. D. in A. J. D. kot njuna skupna lastnina do celote, dovolilo zaznambo izvršbe v korist upnika F. l. , T., L, ki učinkuje od 18. 12. 2007, ko je učinkovala vknjižba hipoteke vpisane pod Dn. št. 32220/07. Proti sklepu se pravočasno, po svojem pooblaščencu, pritožujeta L. D. in A. J. D.a, ki v pritožbi navajata, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zaznamovalo izvršbo pri nepremičnini z identifikacijsko številko 22.E, v izmeri 88,66 m2, medtem ko se sklep o izvršbi, na podlagi katerega je sodišče opravilo zaznambo izvršbe, nanaša na navedeno nepremičnino v izmeri 82,18 m2. Opozarjata tudi, da je bilo s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba na tej nepremičnini, last dolžnikov vsakega do 1/2, medtem ko iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dovolilo zaznambo izvršbe na nepremičnini, last dolžnikov kot njuna skupna lastnina do celote. Iz izpodbijanega sklepa v povezavi s sklepom o izvršbi, ki je podlaga za vpis zaznambe izvršbe, izhaja neskladje glede kvadrature stanovanja in lastnine, zato je treba izpodbijani sklep razveljaviti. Pritožnika nadalje še pojasnjujeta, da sta proti sklepu o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo, vložila ugovor, v katerem sta v celoti prerekala višino terjatve in njeno zapadlost. Izvršilno sodišče je odločilo le o ugovoru L.D., ki ga je zavrglo, o ugovoru A. J. D. pa do danes še ni bilo odločeno. Zato menita, da je zaznamba izvršbe z učinkom od 18.12.2007 pred odločitvijo o rednem pravnem sredstvu, preuranjena in zato nepravilna.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 1. odstavkom 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003; v nadaljevanju ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. Če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, izdan na predlog upnika, v čigar korist je že bila vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke (3. odstavek 87. člena ZZK-1).

Podlaga izpodbijanega sklepa je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2004/01639 z dne 27. 12. 2005. Pravilno opozarjata pritožnika, da je v sklepu o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe, kvadratura stanovanja (82,18 m2) drugačna, kot pa je zapisana v izpodbijanem sklepu po stanju zemljiške knjige (88,66 m2). Vendar neusklajenost podatka o površini nepremičnine v sklepu o izvršbi s stanjem zemljiške knjige na odločitev sodišča prve stopnje nima nobenega vpliva. V skladu s 1. odstavkom 12. člena ZZK-1 se nepremičnine v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru. Identifikacijski znak posameznega dela stavbe (za kar gre v obravnavni zadevi) je identifikacijska številka, kot je vpisana v katastru stavb (5. in 6. točka 1. odstavka 3. člena ZZK-1). Površina, ki je sicer evidentirana v katastru, v zemljiški knjigi pa se le poočiti, pri odločanju o vpisu v zemljiško knjigo nima posebnega pomena, zato jo pri identifikaciji nepremičnine ni potrebno navesti. Glede na navedeno tako pri odločanju o zaznambi izvršbe ni pravno pomembno, da je v listini, ki je podlaga za vpis, navedena drugačna površina nepremičnine, kot kaže stanje v zemljiški knjigi, ki ga je sodišče upoštevalo v izpodbijanem sklepu.

Pravilno tudi opozarja pritožba, da izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zaznamovalo izvršbo pri nepremičnini, last dolžnikov kot skupna lastnina do celote, nasprotuje sklepu o izvršbi (ki je podlaga za zaznambo izvršljivosti), s katerim je izvršilno sodišče na predlog upnika dovolilo izvršbo na nepremičnini, last dolžnikov, vsakega do 1/2. Vendar ob tem, da je pri nepremičnini, last dolžnikov kot njuna skupna lastnina do celote, že vknjižena hipoteka v korist upnika F.l.., pod Dn. št. 32220/2007, od dne 18.12.2007, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče pri njej le zaznamovalo izvršljivost (glede iste terjatve) v korist navedenega upnika, samo dejstvo, da je na nepremičnini, na kateri je predlagana izvršba v zemljiški knjigi, vpisana skupna lastnina dolžnikov, ne pa solastnina, ni odločilnega pomena in na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati.

Na pravilnost izpodbijane odločitve pa ne vpliva niti okoliščina, da sta dolžnika proti sklepu o izvršbi vložila ugovor (dolžnikov ugovor je bil zavržen, o dolžničinem ugovoru pa še ni bilo odločeno), s katerim sta izpodbijala višino terjatve in njeno zapadlost. Iz določbe 86. člena ZZK-1 ne izhaja, da se zaznamuje le pravnomočen sklep o izvršbi. V primeru, ko izvršba poteka na podlagi izvršilnega naslova (iz podatkov spisa izhaja, da je izvršba predlagana na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve, opr. št. II R 387/97), zahteva po pravnomočnosti ne izhaja niti iz določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem., v nadaljevanju ZIZ). V skladu s 1. odstavkom 46. člena ZIZ se namreč izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače. Zato dejstvo, da je bil proti sklepu o izvršbi vložen ugovor, v postopku odločanja o vpisu zaznambe izvršbe, pravno ni pomembno.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, 2. odstavka 120. člena ZZK-1 in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (1. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).