Jedro

Po 1. odst. 101. člena ZPIZ-2 je uživalcu pokojnine nujna pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Takšno dejansko stanje pa v tožničinem primeru do dokončnosti odločb iz predsodnega upravnega postopka zagotovo ni bilo podano.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 2. 2. 2017 in št. ... z dne 23. 8. 2016 ter priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, ker je presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Predlaga ugodno rešitev pritožbe.

V laični pritožbi navaja, da ima že od leta 2009 priznanih 145,00 EUR in da rabi še 145,00 EUR. Na komisiji ni znala povedati, kaj sploh je glede hranjenja. Včasih ji pride v glavi tako hudo, da ne zna niti sline pogoltniti, kaj šele hrano. Ko so ji sestre prinesle hrano, je kaj pojedla, bruhala po sebi, postelji in po tleh. Vsak dan pljuva, največ ponoči, večinoma gnojno. Zvečer jo je zagrabila bolečina v glavi, prišle so sestre, jo umile in ji zamenjale plenice. Leta 1965 je imela srčni infarkt, 1956 pa operacijo ščitnice v Novem mestu. Na operacijo kolka naj bi bila pripravljena, vendar je niso upali operirati. Noge in roke ima otekle, vse jo boli in rabi protibolečinsko terapijo, na katero naj bi bila alergična. Od leta 2003 je morala hoditi z berglami, sedaj pa s hoduljo, ker je bolj varna. Hudo ji je, ko vidi 90-letnico, ki gre vsak dan v park, v trgovino in k frizerju, sama pa tega ne zmore. Na želodcu in dvanajsterniku je imela rano in želodčno bakterijo ter na črevesju rane. CRP je vedno previsok, tudi ostali izvidi so porazni. Samo od sodišča je odvisno, ali ji bo dodelilo dodatnih 145,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožničino izvajanje dodaja le še naslednje.

5. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi pravice do višjega dodatka za pomoč in postrežbo kot je tožnici z odločbo z dne 13. 1. 2009 priznan že od 12. 11. 2008 dalje. Gre za presojo pravilnosti in zakonitosti odločb z dne 2. 2. 2017 in 23. 8. 2016 o zavrnitvi zahteve za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, ker je bilo ugotovljeno, da se lahko tožnica še vedno sama hrani in ob pomoči ortopedskih pripomočkov giblje v stanovanju in izven njega.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2). Po 1. odst. 101. člena ZPIZ-2 je uživalcu pokojnine nujna pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Takšno dejansko stanje pa v tožničinem primeru do dokončnosti odločb iz predsodnega upravnega postopka zagotovo ni bilo podano.

7. V skladnih mnenjih v IK I in IK II z dne 29. 7. 2016 in 6. 1. 2017 ter dopolnilnem mnenju IK II z dne 12. 10. 2017 (list. št. 18 - 19) je dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je pri tožnici od 12. 11. 2008 in še nadalje mogoče ugotoviti neogibno potrebo po pomoči in postrežbi pri opravljanju večine osnovnih življenjskih opravil. Iz razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda dne 15. 7. 2016 namreč ne izhaja, da bi tožnica zaradi zmanjšane pokretnosti, potrebe po pomoči pri osebni negi, artrozi kolkov in kolen, kroničnih bolečinah v križu in ramah ter arterijski hipertenziji, za ohranjanje življenja potrebovala pomoč in postrežbo za zadovoljevanje vseh osnovnih življenjskih potreb.

8. V 11. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe je prepričljivo utemeljeno, da se lahko tožnica še vedno samostojno hrani s postreženo hrano, saj zanikanje te zmožnosti med zatrjevanim epileptičnim napadom z medicinsko dokumentacijo ali izjavo negovalnega osebja v domu starejših občanov sploh ni potrjeno. Nobenega dvoma tudi ni, da se lahko ob pomoči ortopedskih pripomočkov giblje v stanovanju in zunaj njega, kar se je nenazadnje izkazalo z dvakratnim prihodom na glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje.

9. Sicer pa iz izvida osebnega pregleda dne 15. 7. 2016 določeno izhaja, da se je tožnica na postelji sama posedla, da je delno orientirana v času in prostoru, okretna z oporo bergel na kratke razdalje, da je gibljivost zgornjih udov lažje omejena, da pest formira, gibljivost spodnjih udov težje omenjena, da ima deformacijo kolen, bolečine v kolčnem sklepu, da oblačenja, slačenja, obuvanja in sezuvanja ne izvaja samostojno, niti fizioloških potreb zaradi inkontinence in da pri osebni higieni v vsem potrebuje pomoč.

Predhodno navedene ugotovitve pomenijo, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen dejanski stan iz 1. odst. 101. člena ZPIZ-2. Sodišče prve stopnje je že iz tega razloga na podlagi 1. odst. 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih aktov utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.

10. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov je morala tudi pritožba ostati brezuspešna. Ker so za razsojo primera ključne le spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katerih tožnica dokazano ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb, vztrajanje na višji denarni dajatvi zaradi potreb domske oskrbe, za pritožbeno rešitev zadeve pravno sploh ni relevantno.

11. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004.