Jedro

Pritožbo na Vrhovno sodišče po ZUS-1 lahko vloži le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse po ZST-1 , ni pritožbe.

Izrek

I. Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže. II. Pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje U 142/2008-15 z dne 9. 12. 2009 (1. točka izreka) ter na podlagi petega odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog U 142/2008 z dne 16. 12. 2009 (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi 1. točke izreka izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je pritožbo zavrglo, ker je zoper sodbe sodišča prve stopnje dopustno vložiti pritožbo le ob pogojih iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1, v obravnavanem primeru pa ti niso bili izpolnjeni. V obrazložitvi 2. točke izreka izpodbijanega sklepa pa sodišče prve stopnje navaja, da tožeča stranka ne uveljavlja razlogov iz petega odstavka 34. člena ZST-1, zato ugovor ni utemeljen.

3. Tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da odločitev ni zakonita, zato predlaga, da Vrhovno sodišče njeni pritožbi ugodi.

4. Pritožbi nista dovoljeni.

K I. točki izreka:

5. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je ZPP.

6. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. V obravnavani zadevi je tožeča stranka pritožbo vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Na podlagi določbe 336. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se v postopkih s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka:

7. Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper sklep po petem odstavku 34. člen ZST-1, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o njenem ugovoru zoper plačilni nalog.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča zoper sklep po petem odstavku 34. člena ZST-1 pritožba ni dopustna. ZST-1 namreč pritožbe zoper ta sklep ne predvideva, poleg tega pa tudi ne napotuje na uporabo drugega procesnega predpisa. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo tožeče stranke kot nedovoljeno zavrglo. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevi I Up 34/2010 z dne 9. 2. 2010. 9. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.