Jedro

Tožnica je sodbo sodišča prve stopnje izpodbijala z eno vlogo, ki jo sicer imenuje „pritožba“, po pozivu sodišča pa v svojem dopisu navaja, naj jo sodišče obravnava kot pritožbo in revizijo. Ker gre za eno samo vlogo, jo Vrhovno sodišče obravnava kot revizijo, saj pogoji za pritožbo po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 niso izpolnjeni. Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tožnik je sam vložil revizijo, pri tem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato jo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Javnega zavoda RTV Slovenija z dne 13. 12. 2007 (sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva iz naslova neplačanega RTV prispevka).

2. Tožnica je dne 16. 3. 2009 zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila vlogo, ki jo je naslovila „pritožba“. Sodišče jo je z dopisom z dne 19. 3. 2009 pozvalo, naj se izjasni, ali naj njeno vlogo obravnava kot pritožbo ob pogojih 73. in 75. člena ali morda kot revizijo ob pogojih iz 83. in 85. člena ZUS-1. Iz tožničinega dopisa z dne 2. 3. 2009 izhaja, naj sodišče njeno vlogo obravnava kot pritožbo in kot revizijo.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Tožnica sodbo sodišča prve stopnje izpodbija z eno vlogo, ki jo sicer imenuje „pritožba“, po pozivu sodišča pa v svojem dopisu z dne 2. 3. 2009 navaja, naj jo sodišče obravnava kot pritožbo in revizijo. Ker gre za eno samo vlogo, jo Vrhovno sodišče obravnava kot revizijo, saj pogoji za pritožbo po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, na kar je bila tožnica izrecno opozorjena v pravnem pouku izpodbijane sodbe.

V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje namreč ni odločalo na podlagi 66. člena ZUS-1 in tudi ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot tožena stranka in spremenilo izpodbijanega upravnega akta, temveč je tožničino tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 5. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je Zakon o pravdnem postopku - ZPP. Ta v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba četrtega odstavka 86. člena ZPP.

6. Po določbi tretjega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. V obravnavani zadevi je revizijo vložila tožnica sama, pri tem pa ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje določbo 383. člena v zvezi z 336. členom ZPP sodišče tožnice v obravnavani zadevi ni pozivalo na predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.