Jedro

Tožena stranka je res postavila dodatno vprašanje izvedenki. Izvedenka je nanj odgovorila, da je že v izvedeniškem mnenju napisala, da je bila bolezen nenadna in nepričakovana, da je odgovor na vprašanje s tem odgovorom neločljivo povezan; kakšen bo potek bolezni je pri vsaki bolezni praviloma nepredvidljiv, ker zavisi od številnih dejavnikov, ves potek bolezni, za katero je tajnica obolela in kot ga poznajo iz klinične prakse in potek pri tajnici, je opisala že v izvedeniškem mnenju. Mnenje izvedenke je mogoče razlagati samo tako kot je zapisano: da je bila tajnica ves čas, ne glede na potek bolezni, sposobna opraviti telefonski klic in obvestiti odvetnika o nemožnosti oddaje pisma na pošto.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške 457,65 EUR v 15 dneh od prejema odpravka sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je 5. 9. 2016 izdalo sodbo, tožena stranka je 4. 10. 2017 (prav: 2016) zaradi zamude roka za napoved pritožbe vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in napoved pritožbe. Po prepričanju sodišča je bila tajnica 22. 9. 2016, kljub nenadni in nepredvidljivi bolezni, sposobna opraviti telefonski klic in obvestiti odvetnika, da ne more oddati pisma na pošto. Izvedenka je opisala, da je bila tajnica 22. 9. 2016 nekje do 16.30 ure, ko je odšla peš iz pisarne proti pošti, sposobna oddati pismo na pošto, po tem času težje, saj je ob opisu težav razumljivo, da je pred odhodom na pošto odšla domov na sanitarije, kjer se je stanje toliko poslabšalo, da ni bila več sposobna oditi na pošto in oddati pošiljke. Izvedenka je ocenila, da je bila tajnica 22. 9. 2016 ob opisanem poteku bolezni sposobna opraviti telefonski klic in obvestiti odvetnika, da ne more oddati pisma na pošto ter da je bila 22. 9. 2016 in kasneje ob poteku bolezni razsodna. Izvedenka je še navedla, da tajnica ni imela rizičnih dejavnikov tveganja za hud potek bolezni, zdravila se je sama, zdravniško pomoč je poiskala peti dan bolezni in je bila sposobna sama poklicati zdravniško pomoč. Tožena stranka je navedla, da tajnica meni, da tistega dne ni padla v nezavest, pač pa je bila zelo izčrpana in je z visoko vročino zaspala, kar je potrdila na naroku.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je izvedenka v izvedeniškem mnenju z dne 20. 3. 2017 odgovarjala med drugim na zelo posplošeno vprašanje: ali je bila tajnica 22. 9. 2016 sposobna opraviti telefonski klic in odvetnika obvestiti, da ne more oddati pisma na pošto. Na vprašanje je odgovorila na splošno, da je bila 22. 9. 2016 sposobna opraviti telefonski klic in obvestiti odvetnika, da ne more oddati pisma na pošto. Glede na splošno vprašanje, je tožena stranka predlagala dopolnitev izvedeniškega mnenja tako, da odgovori na dodatno vprašanje: ali je možno, da tajnica 22. 9. 2016 ni pričakovala, da se bo njeno zdravstveno stanje tako poslabšalo, da bo od izčrpanosti in izgube tekočine onemogla ter zaspala na stranišču, preden bi uspela oditi do telefona in poklicati odvetnika, kot je navedeno v pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 1. 12. 2016. Na vprašanje je izvedenka odgovorila, da je bila bolezen nenadna in nepričakovana ter da je bil potek bolezni nepredvidljiv. Izvedenka je pritrdila vprašanju in odgovor podkrepila z obrazložitvijo, da je bil potek bolezni nepredvidljiv. Ne glede na odgovor izvedenke tožena stranka ni zanikala, da je tajnica še vedno mislila, da bo poklicala odvetnika, vendar je nato zaspala na stranišču izčrpana z visoko vročino. Glede na dejstvo, ki ga je potrdila izvedenka, da je bil potek bolezni nepredvidljiv, tajnica ni mogla predvideti, da zaspala bo na stranišču zaradi bolezni in izčrpanosti. Glede na pravne standarde je glede na presojo subjektivnih okoliščin odvetnikove tajnice neživljenjsko pričakovati, da bo vedela, da bo bolezen napredovala na takšen način, da ne bo mogla oditi na pošto in odnesti pošiljke in je še bolj neživljenjsko pričakovati, da naj bi pričakovala, da bo na stranišču iz izčrpanosti zaspala in ne bo mogla poklicati odvetnika. Odločba, da se zavrne vrnitev v prejšnje stanje, je v nasprotju s sodno prakso. Prestrogo in neživljenjsko je, da se v nezakrivljenem primeru tajnice obravnava njena odgovornost na takšen strog način, da vrnitev v prejšnje stanje praktično ne bi bila mogoča oziroma bi bila mogoča zgolj, če bi v trenutku izgubila zavest. Tako je, dokler je bila pri zavesti (ni zaspala), menila, da bo lahko uredila zadevo. Ni pa mogla pričakovati, da bo zaspala, kar je potrdila izvedenka, ki je na dodatno vprašanje tožene stranke pritrdila z obrazložitvijo, da je bila bolezen nenadna, nepričakovana in da je potekala nepredvidljivo.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožeči stranki po pooblaščencu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Držijo sicer pravno teoretični razlogi v pritožbi, da je institut vrnitve v prejšnje stanje neposredno povezan s pravico do izjavljanja, kot eden od izrazov človekove pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, in da ima institut vrnitve v prejšnje stanje v skladu s prakso Ustavnega sodišča namen odvrniti ostrino avtomatično delujoče prekluzije. Vendar je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le ob izpolnitvi zakonskih pogojev. ZPP v 116. členu določa za primer, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Upravičen vzrok je pravni standard, ki se razlaga od primera do primera.

6. Tožena stranka ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, kako je prišlo do njene zamude pri oddaji napovedi pritožbe zoper sodbo in da odvetnikova tajnica po poslabšanju stanja ni bila več sposobna oditi na pošto ter oddati pošiljke (10. točka obrazložitve). Sklicuje se na nepredvidljivost in nenadnost bolezni, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje in ni bil razlog za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Bistveni razlog je bil v odvrnljivosti posledice na način, da bi tajnica opravila telefonski klic in obvestila odvetnika, da ne more oddati pisma na pošto1. 7. Ne drži očitek, da sodišče prve stopnje ni smiselno pravilno povzelo izvedenskega mnenja. Povzelo ga je tako, kot ga je podala izvedenka. Njegovo jedro je bil odgovor, da je bila tajnica ob opisanem poteku bolezni sposobna opraviti telefonski klic in obvestiti odvetnika, da ne more oddati pisma na pošto in da je bila tega dne v poteku bolezni razsodna (10. točka obrazložitve). Tožena stranka je res postavila dodatno vprašanje izvedenki v pripravljalnem spisu z dne 7. 4. 2017: ali je možno, da tajnica 22. 9. 2016 ni pričakovala, da se bo njeno zdravstveno stanje tako poslabšalo, da bo od izčrpanosti in izgube tekočine onemogla ter zaspala na stranišču, preden bi uspela oditi do telefona in poklicati odvetnika (listna št. 173 spisa). Izvedenka je nanj odgovorila, da je že v izvedeniškem mnenju napisala, da je bila bolezen nenadna in nepričakovana, da je odgovor na vprašanje s tem odgovorom neločljivo povezan; kakšen bo potek bolezni je pri vsaki bolezni praviloma nepredvidljiv, ker zavisi od številnih dejavnikov, ves potek bolezni, za katero je tajnica obolela in kot ga poznajo iz klinične prakse in potek pri tajnici, je opisala že v izvedeniškem mnenju (listna št. 180 spisa). Iz tega ne izhaja, da tajnica ni mogla pričakovati, da se bo njeno stanje poslabšalo, da bi od izčrpanosti in izgube tekočine povsem onemogla in zaspala na stranišču, kot si razlaga tožena stranka. Zato je mogoče mnenje izvedenke razlagati samo tako kot je zapisano: da je bila tajnica ves čas, ne glede na potek bolezni, sposobna opraviti telefonski klic in obvestiti odvetnika o nemožnosti oddaje pisma na pošto. Podrobnejših vprašanj izvedenki tožena stranka ni zastavila. Poleg tega iz izvedeniškega mnenja in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tajnica ni imela rizičnih dejavnikov tveganja za hud potek bolezni, da se je zdravila sama in da je zdravniško pomoč iskala šele peti dan bolezni in da je bila sposobna sama poklicati zdravniško pomoč (10. točka obrazložitve), česar v pritožbi ne zanika. Če bi bile posledice tako hude, da tajnica ne bi mogla niti poklicati odvetnika, ne bi šele peti dan bolezni iskala zdravniško pomoč.

8. Tožena stranka se sklicuje na več primerov v sodni praksi, vendar v nobenem ni enako dejansko stanje. V zadevi VSL I Cp 2544/2014 se je odvetnik ponoči, pred dnem naroka zglasil na urgenci. V obravnavanem primeru se tajnica ni zglasila na urgenci, temveč je poiskala zdravniško pomoč šele peti dan bolezni. Iz zadeve VSL III Cp 1209/2009 izhaja, da je pooblaščenec zbolel na dan naroka za akutnim virusnim obolenjem in da je lahko telefoniral. Vendar je vsaj poskušal priklicati pisarno sodišča, kar mu ni uspelo in sodišče je pojasnilo, da ni bil dolžan poskušati večkrat poklicati pisarne sodišča ali uporabiti drugih komunikacijskih sredstev. V zadevi VSL I Cpg 1134/2010 zakonita zastopnica ni prišla na narok na dan naroka zaradi bolezni in ni angažirala drugega pooblaščenca ne opravičila izostanka, čeprav je bil ob njej mož, ki bi jo lahko opravičil. Če je mož peljal ženo - direktorico v bolnico, je bilo njeno zdravstveno stanje hujše kot v tem primeru.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Odvetnik je moral na sodišče prve stopnje oddati le napoved pritožbe zoper sodbo, za kar zadošča en stavek.