Jedro

S pravilno vročitvijo stranka pridobi možnost seznanitve s pozivom k plačilu sodne takse, s pravili o vročitvi pa se zagotavlja pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zato je za učinkovit potek postopka nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja pravilno vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (potrdilo o vročitvi - prim. 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato mora imeti lastnost javne listine tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi: (1). da je bilo pisanje naslovniku vročeno in (2). kdaj se je to zgodilo.

Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na ovojnici, saj takšno preverjanje ne zahteva nobenega dodatnega truda ali miselnega napora. Namen zapisa vsebine pošiljke na ovojnici in vročilnici je med drugim tudi v tem, da lahko vsak naslovnik pisma z lahkoto preveri, ali je prejel prav tisto pisanje, ki je navedeno kot vsebina prispelega pisma in katerega prejem je potrdil s podpisom vročilnice oziroma mu je bil vročen z nadomestno vročitvijo. Če pri tem ugotovi kakšno odstopanje (na primer, da ni prejel tega, kar je navedeno na ovojnici kot njena vsebina), pa mora takoj ustrezno reagirati in obvestiti sodišče ter zahtevati vročitev manjkajočega pisanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen. Ugotovilo je, da je bil dolžnikov plačilni nalog z dne 2. 7. 2020 vročen dne 21. 7. 2020, rok za plačilo sodne takse pa se je iztekel dne 29. 7. 2020. Ker dolžnik ni plačal sodne takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, pri tem pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je svojo odločitev sprejelo na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da mu je bila dne 22. 7. 2020 vročena pošta oziroma sklep, s katerim ga je sodišče pozvalo na pravilni podpis vlagatelja ugovora. Na tem sklepu ni mogoče razbrati plačila sodne takse. Prosi, da se mu omogoči plačilo sodne takse in se mu pošlje nov poziv k plačilu sodne takse.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami).

6. Predpogoj za sprejeto odločitev po petem odstavku 29.b člena ZIZ - domneva umika pravnega sredstva zaradi neplačila sodne takse je pravilna vročitev poziva stranki k plačilu sodne takse v skladu z določbami ZST-1. S pravilno vročitvijo stranka pridobi možnost seznanitve s pozivom k plačilu sodne takse, s pravili o vročitvi pa se zagotavlja pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zato je za učinkovit potek postopka nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja pravilno vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (potrdilo o vročitvi - prim. 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato mora imeti lastnost javne listine tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi: (1). da je bilo pisanje naslovniku vročeno in (2). kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če se ne dokaže nasprotno, velja, da vročilnica dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje.

7. Iz spisa izhaja, da dolžnik ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi sodne takse ni plačal, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 2. 7. 2020 pozvalo k plačilu sodne takse v 8 dneh od prejema plačilnega naloga. Plačilnega naloga dolžniku ni bilo možno osebno vročiti, zaradi česar se je vročitev opravila po določbi 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tako, da je vročevalec dne 6. 7. 2020 v hišnem predalčniku na sedežu dolžnika pustil obvestilo, s katerim je bil dolžnik pozvan, da v 15 dneh od prejetega obvestila prevzame sodno pisanje. Z omenjenim obvestilom je bil dolžnik izrecno opozorjen, da v kolikor v navedenem roku sodnega pisanje ne bo prevzel, se bo štela vročitev za opravljeno s potekom 15 dni od puščenega obvestila, torej v konkretnem primeru v torek 21. 7. 20201. Rok, v katerem bi dolžnik tako moral plačati sodno takso se je iztekel v sredo, 29. 7. 2020. 8. Dolžnik v pritožbi trdi, da je od sodišča dne 22. 7. 2020 prejel le pozivni sklep z dne 2. 7. 2020, na katerem pa ni bilo nobenega zaznamka o višini sodne takse, s čimer smiselno navaja, da mu sodišče plačilnega naloga z dne 2. 7. 2020 ni vročilo. Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na ovojnici, saj takšno preverjanje ne zahteva nobenega dodatnega truda ali miselnega napora. Namen zapisa vsebine pošiljke na ovojnici in vročilnici je med drugim tudi v tem, da lahko vsak naslovnik pisma z lahkoto preveri, ali je prejel prav tisto pisanje, ki je navedeno kot vsebina prispelega pisma in katerega prejem je potrdil s podpisom vročilnice oziroma mu je bil vročen z nadomestno vročitvijo. Če pri tem ugotovi kakšno odstopanje (na primer, da ni prejel tega, kar je navedeno na ovojnici kot njena vsebina), pa mora takoj ustrezno reagirati in obvestiti sodišče ter zahtevati vročitev manjkajočega pisanja.

9. Iz vročilnice izhaja, da sta bila dolžniku istočasno vročena sklep z dne 2. 7. 2020 ter plačilni nalog z dne 2. 7. 2020, kar je tudi navedeno pod vsebino vročilnice. Na vročilnici je tudi naveden naslovnik - dolžnik, njegov sedež ter podatki o tem, katerega dne je vročevalec poskušal vročiti sodno pisanje dolžniku, pa ga ni bilo in mu je zato v hišnem predalčniku pustil obvestilo ter datum, ko mu je vročevalec že po izteku roka, v katerem bi dolžnik lahko prevzel sodno pisanje, pustil sodno pisanje v hišnem predalčniku. Gre za podatke na vročilnici, ki je javna listina in zato dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dopustno je izpodbijati pravilnost vročitve oziroma podati navedbe o tem, da so dejstva, ki so navedena na vročilnici, nepravilna, vendar je stranka v tem primeru dolžna podati konkretno trditveno podlago o tem, zakaj meni, da so dejstva na vročilnici nepravilna. Z golo trditvijo dolžnika o tem, da je od sodišča prejel zgolj pozivni sklep z dne 2. 7. 2020, ne pa tudi plačilnega naloga z istega dne ob upoštevanju, da bi bil dolžan preveriti vsebino pošiljke, ki je navedena na ovojnici sodnega pisanje z dejansko vsebino v ovojnici, ne more omajati dejstev, navedenih na vročilnici kot javni listini.

10. Ker se je dolžnikov rok za plačilo sodne takse iztekel dne 29. 7. 2020, podani pa tudi niso pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno štelo ugovor dolžnika za umaknjen po petem odstavku 29.b člena ZIZ.

11. Iz navedenih razlogov je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, dolžnikova pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Po 67. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Ur. l. RS št. 80/2020 z dne 30. 5. 2020) so bile sodne počitnice ne glede na prvi odstavek 83. člena Zakona o sodiščih v letu 2020 (v tem času sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah) v času od 1. 8. do 15. 8. 2020.