Jedro

Korektno in uspešno izvrševanje roditeljske pravice, ki se prvenstveno izkazuje v dolžnosti vsakega od staršev, da svojemu otroku omogoči pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo je najprej odvisno od staršev samih, od njihovega medsebojnega sodelovanja in uvida v otrokove interese ter potrebe. Vsa razmerja in odnosi, ki pri tem med obema staršema in njunimi otroci nastajajo, ne morejo biti prepuščena oblastnim odločitvam.

Izrek

Pritožbama predlagateljice se delno ugodi in se sklep o ureditvi stikov in sklep o začasni odredbi spremeni tako, da se 1. alineja 6. odstavka 2. točke ter 1. alineja 4. odstavka 3. točke omenjenih sklepov pravilno glasita: – med poletnimi počitnicami v letu 2008 stiki potekajo tako, da mld. S. prvih 14 dni v mesecu juliju in prvih 14 dni v mesecu avgustu preživi z očetom. Prvi dan stika oče prevzame S. na domu v K. ob 10. uri, zadnji dan (14. dan) pa ga mati prevzame na očetovem domu ob 17. uri v K.. Naslednje leto (leto 2009) stiki potekajo tako, da S. preživi mesec avgust z očetom in naprej izmenjaje vsako leto, pri čemer prvi dan v mesecu oče prevzame S. na domu v K. ob 10. uri, zadnji dan v mesecu pa ga mati prevzame na očetovem domu ob 17. uri v K..

V preostalem delu se pritožbi predlagateljice in v celoti pritožbi nasprotnih udeležencev zavrnejo in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom delno ugodilo predlagateljičinemu predlogu za spremembo stikov med mladoletnim S. M. roj. ...2001 in nasprotnimi udeleženci, ki so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju z dne 10.5.2007, opr. št. Np .../2006 in sicer tako, da se stiki v bodoče določijo tako, da se najprej izvede deset stikov, ki se bodo izvajali vsako sredo od 15. do 16.30 ure, v prostorih CSD ter v prisotnosti strokovnega delavca, nato se stiki določijo tako, da potekajo tri zaporedne sobote na očetovem domu v K. od 10. do 15. ure, kamor ga pripelje predlagateljica in tudi prevzeme, vsak drugi konec tedna z začetkom v soboto ob 10. uri in koncem v nedeljo ob 17. uri in sicer tako, da prvi vikend oče prevzame in vrne otroka v K., na naslednji stik pa bo otroka pripeljala predlagateljica v K. in ga tam tudi prevzela. Med prazniki, dela prostimi dnevi in zimskimi šolskimi počitnicami bo mladoletni S. izmenično pri enem ali drugem od staršev, med poletnimi počitnicami pa stiki potekajo tako, da bo v letu 2008 S. cel julij z mamo, cel avgust pa z očetom in tako naprej izmenično. Določilo je tudi stike mladoletnega otroka z drugo in tretje udeležencema in sicer tako, da bosta stike izvajala v času ko bo otrok pri očetu in v dogovoru z njim. Drugačen predlagateljičin predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo in hkrati izdalo začasno odredbo z enako vsebino kot v prej povzetem sklepu. S sklepom z dne 10.3.2008 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovore nasprotnih udeležencev proti sklepu o začasni odredbi.

Udeleženci so proti navedenima sklepoma vložili pravočasne pritožbe. Predlagateljica izpodbija odločitev v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo o izvajanju stikov v času poletnih počitnic. Meni, da sodišče pri tem pri svoji odločitvi ni popolno raziskalo dejanskega stanja in pravilno uporabilo materialnega prava. Meni, da bi bilo za otroka manj stresno, če bi se stiki v času poletnih počitnic izvajali dvakrat po 14 dni in sicer enkrat v mesecu juliju in enkrat v mesecu avgustu, ne pa skupaj cel mesec, kot je odločilo sodišče. Opozarja na mnenje CSD Kranj z dne 14.6.2007, ki ugotavlja, da je za mladoletnega S. neprekinjena enomesečna odsotnost od starša pri katerem živi, izrazito predolga in da bi se otrokova stiska lahko povečala do te mere, da bi bilo treba zaradi koristi otrokovega zdravja in razvoja tak stik prekiniti. Ne zahteva krajšega stika, ampak le drugačno razporeditev. Iz enakih razlogov je izpodbijala tudi odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe.

Nasprotni udeleženci v svoji pritožbi nasprotujejo spremembi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju, ki je ustrezno določilo stike in bi se jih predlagateljica morala držati. Razveljavitev navedenega sklepa legitimira večmesečno onemogočanje stikov predlagateljice ter onemogoča že začeti izvršilni postopek. V pritožbi poudarjajo, da je predlagateljica protipravno preprečevala stike z mladoletnim S. in otroka tako zmanipulirala, da je začel zavračati stike z očetom. Prvostopenjsko sodišče se do te problematike ni opredelilo, čeprav je podan indic na zavestno oziroma podzavestno namero matere, da očeta dejansko izključi iz življenja mladoletnega S.. Morebiten tek časa, v katerem naj bi se mladoletni S. M. tako oddaljil od očeta, da je potrebno na novo določiti stike, ne more legitimirati predlagateljičinih zlorab. Predlagateljica tudi v nadaljevanju stikov ne bo omogočala in bo po poteku šestih mesecev ponovno izposlovala začasno odredbo. Tudi če sodišče prve stopnje ne bi spregledalo namernega onemogočanja stikov s strani matere, pa bi moralo ugotavljati dejansko stanje s pomočjo ustreznih izvedencev. Če je menilo, da se je v šestih mesecih stanje tako spremenilo, da že določeni stiki niso v korist otroku, bi moralo vsaj postaviti ustreznega izvedenca ali zaslišati izvedenca Z., ki je bil postavljen v postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Zaključek sodišča, da v zadevi ni potrebno sodelovanje ustreznih izvedencev je bistvena kršitev določb postopka, na podlagi katere je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje. Napačna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da si mati želi, da bi se stiki z očetom izvedli. Njeno postopanje, tudi videoposnetek, izkazuje, da mati nasprotnemu udeležencu onemogoča, da bi razvil odnos z mladoletnim S., kar mu prvostopenjsko sodišče omogoča v svoji obrazložitvi. Da je potrebno stike določiti na novo, bi lahko terjala le ugotovljena okoliščina, da otrok stike doživlja kot izrazito travmatično izkušnjo. Navidezno zavračanje stika je izključno posledica predlagateljičine manipulacije, nasprotni udeleženci pa menijo, da otrok morda izkazuje le določeno mero nezadovoljstva ob izvedbi stika. V zvezi z videoposnetkom navaja, da je predlagateljica na posnetku odreagirala tako, šele potem, ko je prvi nasprotni udeleženec pričel s snemanjem dogajanja. Pred tem je dvakrat poskušal prevzeti otroka, pa mu predlagateljica tega ni dovolila, saj je otroka držala pri sebi in ga objemala, namesto, da bi mu rekla, naj gre k očetu. Opozarja na sodno prakso kot npr., da otrokova izjava, četudi je v nekem trenutku izraz njegove dejanske volje, ne more prevladati pri odločitvi o zaupanju v varstvo in vzgojo, če taka odločitev ni v skladu s koristmi otroka in da pri ureditvi stika otroka z očetom ne more biti odločilnega pomena, ali si otrok stike želi, temveč, ali so mu v korist. Sodišče bi torej moralo ugotoviti, ali je otrok ob vseh negodovanjih sploh izražal svojo pravo voljo.

Smiselno enake navedbe so nasprotni udeleženci podali tudi v pritožbi proti sklepu o zavrnitvi ugovora proti izdani začasni odredbi in predlagali njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Predlagateljica je odgovorila tako na pritožbo nasprotnih udeležencev zoper sklep o določitvi stikov kot tudi na pritožbo nasprotnih udeležencev zoper sklep o zavrnitvi ugovora ter predlagala njuno zavrnitev.

Pritožbi predlagateljice proti sklepu o določitvi stikov in proti sklepu o začasni odredbi sta delno utemeljeni, pritožbi nasprotnih udeležencev pa nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo: – da so stiki z nasprotnim udeležencem mladoletnemu otroku v korist in da ne drži, da bi mladoletni otrok očeta popolnoma odklanjal, – da so starši trenutno nesposobni izpeljati kvaliteten stik očeta z mladoletnim otrokom, – da so razlogi za to na obeh starših, – da siljenje otroka v stike zanj predstavlja travmo in pogojuje čustveno stisko, – da je za otroka primerno in bi mu bilo v korist, da je pri stikih v nekem prehodnem obdobju prisotna strokovna oseba, ki bo staršem in otroku pomagala pri iskanju in najdenju ustrezne oblike medsebojne komunikacije.

Zakonska podlaga za poseg sodišča v pravnomočno odločitev o ureditvi stikov je v določilih 4. odstavka 421. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 5. odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Po navedenih določilih lahko sodišče stike uredi drugače, če to zahtevajo spremenjene razmere oziroma, če to terja otrokova korist. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj okoliščin, zaradi katerih je potrebno delno poseči v pravnomočen sklep o ureditvi stikov in sicer tako, da se določijo uvajalni stiki oziroma nekakšna uvajalno obdobje, v katerem bosta starša z medsebojnim sodelovanjem in ob strokovni pomoči pripravila mld. otroka, da stika z očetom ne bo sprejemal in doživljal kot travmatično izkušnjo zaradi čustvene zagate, v kateri se je znašel zaradi ugotovljenega konfliktnega odnosa staršev in njunega nesodelovanja. Kot izhaja iz izpodbijane odločitve, je podlaga za otrokovo odklanjanje stikov ali pa le njegovo nerazpoloženje za stike prav v navedenih okoliščinah, ki nedvomno kvarno vplivajo na otrokove interese. Otrokov interes pa je odraščati ob obeh starših, čeravno z očetom le prek izvrševanja stikov. Pri tem je treba poudariti, da je res pravica do stikov tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, zato sodišče lahko pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj (5. odstavek 106. člena ZZZDR). Otrokova psihična obremenitev pa je lahko tudi posledica kratenja pravice do stikov tistega od staršev, kateremu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo. Prav upoštevaje otrokovo korist sta zato oba starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju pri uresničevanju pravice do stikov. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, vključno s takim vplivanjem na otroka, ki povzroča njegov odpor proti stikom. Dolžan je tudi aktivno ravnati: v okviru svoje vzgojne naloge, mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen pozitiven odnos do stikov. Po drugi strani pa mora tisti od staršev, ki mu gre pravica do stikov opustiti vse kar drugemu otežuje vzgojo otroka (prim. predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, uvodna pojasnila prof. dr. Karel Zupančič in dr. Barbara Novak, Ur. l. RS, L. 2008). Prav na to je opozorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko je oba starša pozvalo na pozitivno naravnanost drug do drugega, na dobronamernost pri dogovarjanju glede stikov in pri odnosu z otrokom in hkrati opozorilo, da s temu nasprotnim ravnanjem otroku škodujeta. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je korektno in uspešno izvrševanje roditeljske pravice, ki se prvenstveno izkazuje v dolžnosti vsakega od staršev, da svojemu otroku omogoči pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo najprej odvisno od staršev samih, od njihovega medsebojnega sodelovanja in uvida v otrokove interese ter potrebe. Vsa razmerja in odnosi, ki pri tem med obema staršema in njunimi otroci nastajajo, ne morejo biti prepuščena oblastnim odločitvam. V obravnavanem primeru je zato predvsem na obeh starših mladoletnega S., da s pripravljenostjo in sodelovanjem pomagata S. iz čustvenega zapleta, ki je bil pogojevan tudi z njunim dosedanjim nepravilnim postopanjem in mu s tem omogočita pogoje za njegov optimalen psihosocialni razvoj.

Kot izhaja iz navedenega je z izpodbijano odločitvijo legitimirana težnja po zagotovitvi otrokove koristi, ne pa morda predlagateljičina zloraba, kot to trdi nasprotno udeležena stranka. Njeno pritožbo proti sklepu o ureditvi stikov in začasni odredbi je bilo zato treba zavrniti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

Potreba po vzpostavitvi določenega uvajalnega obdobja pri ureditvi stikov pa se mora po mnenju pritožbenega sodišča odraziti tudi pri ureditvi stikov med poletnimi počitnicami. Pritožbeno sodišče šteje, da bi bilo v otrokovo korist, da v letošnjih poletnih počitnicah stiki z očetom potekajo tako, da mladoletni otrok prvih 14 dni v mesecu juliju in prvih 14 dni v mesecu avgustu preživi z očetom. Nasprotni udeleženci tako predlaganemu stiku med počitnicami niso izrecno nasprotovali. S takšno ureditvijo pa tudi ne bo v ničemer poseženo v njihove pravice. V tem delu je bilo zato treba pritožbi predlagateljice ugoditi in spremeniti sklepa o ureditvi stikov in o začasni odredbi, kot to izhaja iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Predlagateljica je uspela le z majhnim delom pritožbe. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (2. odstavek 154. člena v zvezi z 165. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).