Jedro

V obravnavanem gospodarskem sporu majhne vrednosti pa je med strankama sporno dejansko vprašanje in sicer, ali je med njima 19.9.1995 bila sklenjena prodajna pogodba za nakup stroja, za katerega tožeča stranka vtožuje plačilo kupnine. Zaradi ugotovitve tega odločilnega dejstva je sodišče prve stopnje izvajalo tudi dokazni postopek. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za situacijo iz 454. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (1. odst. 354. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik pravilno opozarja, da je podana absolutna bistvena kršitev iz 10. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Zato je podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. člena ZPP.

Določilo 454. člena ZPP pride v poštev takrat, ko med strankama ni sporno dejansko stanje. V takšnem primeru dokazni postopek ni potreben. Zato tudi ni potrebe po opravi javne glavne obravnave, na kateri se izvajajo dokazi.

V obravnavanem gospodarskem sporu majhne vrednosti pa je med strankama sporno dejansko vprašanje in sicer, ali je med njima 19.9.1995 bila sklenjena prodajna pogodba za nakup stroja, za katerega tožeča stranka vtožuje plačilo kupnine. Zaradi ugotovitve tega odločilnega dejstva je sodišče prve stopnje izvajalo tudi dokazni postopek. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za situacijo iz 454. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (1. odst. 354. člena ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opisano pomanjkljivost odpraviti. To bo storilo tako, da bo o tožbenem zahtevku znova odločilo, potem ko bo opravilo glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče še opozarja, da bo smelo sodišče prve stopnje upoštevati le tista zatrjevana dejstva in tiste predlagane dokaze, ki so bili predloženi sodišču v okviru rokov iz 452. člena ZPP. Poleg tega naj bo sodišče prve stopnje v novem postopku pozorno, da je iz dokaznega sklepa, ki ga je sprejelo na naroku za glavno obravnavo 28.9.1999, razvidno, da je odločilo, da bo zaslišalo tudi direktorja tožene stranke. Tega dokaza v dokaznem postopku ni izvedlo, prav tako pa tudi ni obrazložilo, zakaj je opustilo izvedbo tega dokaza. Če bo v novem postopku sodišče prve stopnje ta dokaz izvedlo, ni odveč opozoriti, da se v primeru izvedbe dokaza z zaslišanjem strank, ta dokaz izvede tako, da se zasliši obe stranki (prim. s tem v zvezi 257. člen ZPP in naslednje).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva, da na kopiji dobavnice z dne 19.9.1995 (v prilogi B 13) ni razvidna izjava volje tožene stranke, da kupuje sporni fotokopirni stroj. Taka izjava naj bi bila potrditvah tožeče stranke dana s strani tožene stranke ustno. Zato se zdi, da bi bilo potrebno izvesti dokaz z zaslišanjem strank. V novem postopku naj bo sodišče pozorno, da dobavnica v blagovnem prometu običajno pomeni potrditev prevzema blaga, torej sodi v izpolnitveno (in ne sklenitveno) fazo pogodbenega razmerja. Poleg tega bi kazalo sporni podpis dobavnice z dne 19.9.1995 umestiti v kontekst celotnega poslovnega razmerja med pravdnima strankama. Po trditvah tožeče stranke je namreč do sklenitve sporne prodajne pogodbe prišlo zaradi spora o nepooblaščenem posegu tožene stranke v sporni fotokopirni stroj v obdobju, ko se je stroj že nahajal pri toženi stranki zaradi komisijske prodaje.

Zatrjevana prodajna pogodba, ki naj bi bila sklenjena 19.9.1995, bi tako lahko pomenila prenovitev, če bi bili izpolnjeni pogoji zanjo (prim. 348. člen ZOR in naslednji). Ker pa naj bi potrditvah tožeče stranke do sporne prodajne pogodbe prišlo že v fazi spora med pravdnima strankama, ni odveč še opozorilo na 3. odst. 1090. člena ZOR.

Pritožbeno sodišče dodaja dvoje.

Prvič, sodišče prve stopnje naj bo pozorno na trditve tožeče stranke v vlogi z dne 26.3.1997. Iz teh sledi, da je bilo tožeči stranki stanje spornega stroja znano že pred 19.9.1995, to je od dne ko je od tožene stranke odpeljala druge tri fotokopirne stroje. In drugič, dokazni standard v našem civilnem procesnem pravu je prepričanje in ne verjetnost, kot bi to sledilo iz razlogov izpodbijane sodbe (prim. predzadnji odstavek na 4. strani sodbe sodišča prve stopnje).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.