Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Le ena ocena vrednosti spornega predmeta ob hkratnem uveljavljanju nedenarnega glavnega in nedenarnega podrejenega tožbenega zahtevka ne more veljati za podrejeni tožbeni zahtevek.
Revizija se zavrže.
V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice hoje in voženj je toženec vložil nasprotno tožbo in v njej zahteval primarno ugotovitev neobstoja iste služnostne pravice, podrejeno pa njeno ukinitev zaradi prenehanja gospodarske potrebe. Sodišče prve stopnje je o vseh (tudi delno s spremembo tožbe na novo uveljavljanih) tožbenih zahtevkih obeh pravdnih strank odločilo s sodbo in sklepom ter dopolnilno sodbo tako, da je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku iz tožbe za ugotovitev obstoja služnostne pravice, v presežku pa tožbeni zahtevek zavrnilo (izreka pod točkama I/1 in 2), s sklepom zavrglo nasprotno tožbo glede glavnega zahtevka, s sodbo delno ugodilo podrejenemu nasprotnemu tožbenemu zahtevku za ukinitev služnosti in presežek zavrnilo (izreki pod točkami II/1, 2 in 3) ter odločilo o stroških (izrek pod točko III).
Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank proti sodbi in sklepu ter dopolnilni sodbi prvostopenjskega sodišča, jih zavrnilo in potrdilo izpodbijane odločitve ter še odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Tožnik v pravočasni reviziji izpodbija tisti del drugostopenjske sodbe, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba proti delni ugoditvi podrejenemu nasprotnemu tožbenemu zahtevku za ukinitev služnostne pravice. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da se obe sodbi v tem delu razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni dovoljena.
Za revizijo kot izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi veljajo nekatere omejitve, med katerimi je tudi zahteva iz drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB3), da mora v premoženjskih sporih vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne drugostopenjske sodbe presegati 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Če predmet tožbenega zahtevka ni denarni zahtevek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP tožnik že v tožbi (toženec pa že v nasprotni tožbi) navesti to vrednost. Če imajo tožbeni zahtevki različno podlago, se za presojo o pravici do revizije po drugem odstavku 41. člena ZPP v zvezi z 39. členom ZPP upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka.
V tej pravdni zadevi je toženec v 19.6.2002 vloženi nasprotni tožbi primarno uveljavljal ugotovitev neobstoja služnostne pravice hoje in voženj, podrejeno pa njeno ukinitev. Čeprav imata oba nasprotna tožbena zahtevka različno dejansko in pravno podlago, je vrednost spornega predmeta v nasprotni tožbi označil z enim zneskom 1.100.000 SIT (sedaj 4.590,22 EUR). Tožnik taki napačni opredelitvi vrednosti spornega predmeta ni ugovarjal. V taki situaciji je bilo stališče revizijskega sodišča, da revizija ni dovoljena niti proti odločitvi o glavnem niti proti odločitvi o podrejenem tožbenem zahtevku, ker taka nepravilna ocena povzroči enak položaj kot sam izostanek ocene vrednosti spornega predmeta. V novejšem času je revizijsko sodišče svoje stališče omililo in zato šteje, da je taka ocena s stališča dovoljenosti revizije opredeljena glede glavnega tožbenega zahtevka, zaradi drugačne dejanske in pravne podlage podrejenega zahtevka pa zanj ne more veljati (primerjaj razloge II Ips 259/2005).
Niti po prvem niti po drugem stališču revizijskega sodišča le ena ocena vrednosti spornega predmeta ob hkratnem uveljavljanju nedenarnega glavnega in nedenarnega podrejenega tožbenega zahtevka ne more veljati za podrejeni tožbeni zahtevek. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP o tožnikovi reviziji odločilo kot v izreku tega sklepa, ki zajema tudi odločitev o njegovih priglašenih revizijskih stroških.