Jedro

Ker veterinarska ambulanta tožeče stranke ne izpolnjuje kadrovskih pogojev, ki so izrecno določeni v 2. odstavku 29. člena Pravilnika, ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje javne veterinarske službe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 440/98-14 z dne 15.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 3.2.1998, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Veterinarske zbornice Slovenije z dne 17.12.1997. Z njo je odločeno, da veterinarska ambulanta tožeče stranke v I. izpolnjuje prostorske in higiensko-tehnične pogoje za opravljanje zasebne veterinarske dejavnosti za organizacijsko obliko "veterinarska ambulanta, ki opravlja storitve javne veterinarske službe", ne izpolnjuje pa kadrovskih pogojev za to dejavnost (1. točka izreka) ter da se ambulanti tožeče stranke I. dovoli opravljanje zasebne veterinarske dejavnosti iz 3., 5., 8., 9., 10., 11. in 12. točke 64. člena Zakona o veterinarstvu - ZVet (2. točka izreka). Tožena stranka v obrazložitvi odločbe pritrjuje ugotovitvi prvostopnega upravnega organa, da veterinarska ambulanta tožeče stranke v I. ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za opravljanje dejavnosti javne veterinarske službe. Navedena veterinarska ambulanta ima namreč le enega doktorja veterinarske medicine, po določbi 29. člena Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javni veterinarski zavodi in zasebna veterinarska dejavnost in o postopku njihove verifikacije ter preverjanja (Ur. l. RS, št. 6/96, 33/96 in 3/97, v nadaljevanju: Pravilnik) pa mora imeti veterinarska ambulanta, ki opravlja storitve javne veterinarske službe, zaposlena dva doktorja veterinarske medicine in enega veterinarskega tehnika oziroma živinorejsko-veterinarskega tehnika.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je iz upravnih spisov razvidno, da je Veterinarska zbornica Slovenije, po opravljenem pregledu zasebne veterinarske ambulante tožeče stranke v Izlakah ugotovila, da ima navedena veterinarska ambulanta namesto dveh le enega doktorja veterinarske medicine, zato zaradi neizpolnjevanja kadrovskih pogojev ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje storitev javne veterinarske službe, izpolnjuje pa pogoje za opravljanje tiste veterinarske dejavnosti, ki niso predmet javne veterinarske službe. V zadevi pa je sporno, ali je izpolnjevanje z ZVet in Pravilnikom predpisanih pogojev glede kadrov in njihove strokovne usposobljenosti presojati z vidika posamezne veterinarske ambulante kot organizacijske oblike za opravljanje storitev primarne veterinarske dejavnosti, ali z vidika tožeče stranke kot pravne osebe, organizirane kot družbe po predpisih o gospodarskih družbah. Tožeča stranka ima namreč poleg zasebne veterinarske ambulante v I., ki je predmet tega postopka, še zasebno veterinarsko ambulanto v T., katera pa izpolnjuje prostorske, higiensko-tehnične in kadrovske pogoje za opravljanje zasebne veterinarske dejavnosti za organizacijsko obliko veterinarska ambulanta, ki opravlja storitve javne veterinarske službe, ter zaposluje oziroma ima v obeh zasebnih veterinarskih ambulantah skupno tri doktorje veterinarske medicine. Sodišče prve stopnje se ne strinja s pravnim naziranjem tožeče stranke, po katerem je s pojmom veterinarske ambulante poimenovana le samostojna pravna oseba kot organizacijska oblika javne veterinarske službe, organizirana po ZVet in v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD), zaradi česar naj bi se izpolnjevanje predpisanih pogojev presojalo le z vidika pravne osebe, organizirane kot družbe po predpisih o gospodarskih družbah, ne pa z vidika posamezne notranje organizacijske oblike zasebne veterinarske dejavnosti. Ker niti z ZVet niti Pravilnik ne izključujeta možnosti organiziranja več istovrstnih oziroma celo enakih organizacijskih oblik veterinarskih organizacij, torej tudi več veterinarskih ambulant, je po mnenju sodišča prve stopnje potrebno presojati izpolnjevanje predpisanih prostorskih, higiensko-tehničnih in kadrovskih pogojev z vidika vsake posamične notranje organizacijske oblike, oziroma v konkretnem primeru vsake posamezne veterinarske ambulante, saj bo le tako zagotovljeno varno in strokovno opravljanje javne veterinarske službe. Soglaša pa sodišče prve stopnje s tožbenim stališčem, da določbe točke A. 29. člena Pravilnika, ki se nanaša na kadre in njihovo strokovno usposobljenost, ni razlagati, da gre za obvezno sklenitev delovnega razmerja, saj Pravilnik zgolj določa, da mora imeti veterinarska ambulanta, ki opravlja storitve javne veterinarske službe, tam določene kadre, kar tudi po presoji sodišča prve stopnje dopušča druge oblike sodelovanja na podlagi delovnopravnih pogodb, kar ob dejstvu, da ima zasebna veterinarska ambulanta v I. le enega doktorja veterinarske medicine, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe tožene stranke ne vpliva.

Tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se ne strinja s pravno razlago sodišča prve stopnje, da je treba presojati izpolnjevanje predpisanih prostorskih, higiensko-tehničnih in kadrovskih pogojev z vidika vsake posamične notranje organizacijske oblike, oziroma v konkretnem primeru vsake posamezne veterinarske ambulante. S takšno pravno razlago prvostopno sodišče ni navedlo konkretne določbe zakona ali podzakonskega predpisa. Zato tožeči stranki ni jasno, na katero pravno podlago je sodišče oprlo svojo oceno, da je pravilna odločba veterinarske zbornice. Po 3. točki 2. odstavka 104. člena v zvezi s 74. členom ZVet je veterinarska zbornica pooblaščena za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev zasebne veterinarske dejavnosti. V 29. členu Pravilnika je v 2. odstavku določeno, da mora veterinarska ambulanta, ki opravlja storitve javne veterinarske službe, imeti med ostalim dva doktorja veterinarske medicine. Pojem veterinarske ambulante je opredeljen v zakonu. V 2. odstavku 94. člena je določeno, da verifikacija in preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev za zasebne veterinarske dejavnosti opravlja veterinarska zbornica. In prav za tak akt gre v konkretnem primeru. V 1. odstavku 81. člena ZVet je v poglavju "zasebna veterinarska dejavnost" določeno, da domače pravne in fizične osebe lahko ustanovijo oziroma organizirajo naslednje organizacijske oblike zasebne veterinarske dejavnosti: veterinarsko ambulanto, veterinarsko bolnico, veterinarsko-lekarniško postajo, veterinarsko kliniko itd. Veterinarska ambulanta je torej ena od veterinarskih organizacij zasebne veterinarske dejavnosti. Po izrecni določbi 2. odstavka 81. člena ZVet se navedene veterinarske organizacije organizirajo kot družbe ali samostojni veterinarji po predpisih o gospodarskih družbah. Tožeča stranka je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo po ZGD in ji ni razumljivo, na podlagi katere pravne podlage je prvostopno sodišče zožilo pojem ambulanta na lokacijo opravljanja zasebne veterinarske dejavnosti. Tožeča stranka namreč lahko tako kot klinika, bolnica, lekarna, opravlja dejavnost na večih lokacijah v skladu s svojo notranjo organizacijo. Ni pa mogoče zgolj na podlagi 2. odstavka 29. člena Pravilnika zaključiti, da mora vsaka lokacija, na kateri veterinarska ambulanta opravlja dejavnost, imeti strokovnega vodjo - doktorja veterinarske medicine, še enega doktorja veterinarske medicine in veterinarskega ali živinorejsko-veterinarskega tehnika. Zato tudi prvostopno sodišče ni imelo pravne podlage za oceno, da je potrebno presojati izpolnjevanje predpisanih prostorskih, higiensko-tehničnih in kadrovskih pogojev z vidika posamezne notranje organizacijske oblike. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in s sodbo spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da odpravi odločbo Veterinarske uprave RS ter vrne zadevo navedeni toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo - ZVet in Pravilnik. V izpodbijani sodbi se pravilno sklicuje na prvi odstavek 73. člena ZVet, po katerem mora zasebna veterinarska dejavnost za varno in strokovno opravljanje veterinarske dejavnosti izpolnjevati predpisane organizacijske, kadrovske, prostorske in higiensko-tehnične pogoje ter pogoje glede opreme. Po drugem odstavku 74. člena ZVet pa sme zasebna veterinarska organizacija začeti opravljati veterinarsko dejavnost, ko veterinarska zbornica z odločbo ugotovi, da izpolnjuje predpisane pogoje in da se dovoli opravljanje določene veterinarske dejavnosti. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pogoji, ki jih mora izpolnjevati zasebna veterinarska dejavnost, postopek njihove verifikacije ter preverjanje ureja Pravilnik, ki glede kadrov in njihove strokovne usposobljenosti v določbi 2. odstavka 29. člena točka A določa, da mora imeti veterinarska ambulanta, ki opravlja storitve javne službe, naslednje kadre: enega strokovnega vodjo, ki jo doktor veterinarske medicine z najmanj tremi leti delovnih izkušenj, enega doktorja veterinarske medicine ter enega veterinarskega tehnika ali živinorejsko-veterinarskega tehnika. Ker veterinarska ambulanta tožeče stranke v I. ne izpolnjuje zgoraj navedenih kadrovskih pogojev, ki so izrecno določeni v 2. odstavku 29. člena, točka A Pravilnika, je zato pravilna odločitev prvostopnega sodišča in pred njim upravnih organov obeh stopenj, da navedena ambulanta ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje storitev javne veterinarske službe.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo tudi pravilno pravno stališče, da je treba izpolnjevanje predpisanih kadrovskih pogojev za opravljanje javne veterinarske službe po ZVet in Pravilniku presojati z vidika vsake posamezne veterinarske ambulante, kot ene izmed organizacijskih oblik zasebne veterinarske dejavnosti. Tožbeno stališče tožeče stranke, na katerem vztraja tudi v pritožbi, da bi se moralo presojati izpolnjevanje kadrovskih pogojev za tožečo stranko kot pravno osebo, organizirano kot družbo po ZGD, in ne kot posamezno veterinarsko ambulanto, je tudi po presoji sodišča neutemeljen, saj je v nasprotju z 2. odstavkom 29. člena točka A Pravilnika.

Glede na navedeno uveljavljana razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja nista podana. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS, zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.