Jedro

Toženki s sporno prodajno pogodbo nista zasledovali namena zagotoviti plačilo kupnine za predmetno nepremičnino, pač pa je bil njun namen čim prej prenesti to nepremičnino skupaj s prilivi od najemnin iz premoženjske sfere prve toženke na drugo toženko ter na ta način preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase prve toženke, hkrati pa bi še naprej ostalo v krogu z bivšim zakonitim zastopnikom prve toženke povezanih oseb. S takšnim ravnanjem sta nedvomno izigrali stečajne upnike prve toženke.

Četudi ima upnik terjatev zavarovano z zastavno pravico, mu pravni red dopušča, da lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Te presoje tožeče stranke zato druga toženka ne more izpodbijati s svojimi ocenami.

Okoliščina, ko je pogodba sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje (kot je to v obravnavani zadevi), presega dejanski stan izpodbojnosti in v skladu z ustaljeno sodno prakso upravičuje ničnostno sankcijo.

Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo.

Tožeča stranka lahko v takšnem primeru v korist stečajne mase uveljavlja zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve.

V zemljiški knjigi je z učinkom od dne 5. 12. 2014 zaznamovana predmetna izbrisna tožba za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice na zadevni nepremičnini na drugo toženko. Že na podlagi pravnomočne ugoditve tej izbrisni tožbi, pa bo tožeča stranka lahko dosegla, da bodo ob izbrisu lastninske pravice, ki je vknjižena v korist druge toženke, po uradni dolžnosti (samodejno) izbrisani tudi vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba te izbrisne tožbe, torej vključno s sporno zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da si tožeča stranka z uveljavljanjem zahtevka za ugotovitev ničnosti pravnega posla za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018 ter za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom te zaznambe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

Izrek

I. Pritožbama druge toženke in stranskega intervenienta na strani tožene stranke zoper sodbo, vmesno sodbo in sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 7. 2019 v zvezi s popravnim sklepom z dne 18. 9. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana odločba v 4. točki izreka razveljavi, tožba v delu, v katerem tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti pravnega posla druge toženke za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri nepremičnini ID znak parcela 001 (ID 001), kot izhaja iz zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri tej nepremičnini z dne 7. 3. 2018, opr. št. SV-.../2018 pri notarju A. A., vloženega v zemljiško knjigo pod Dn. št. 000/2018, ID predloga 002, ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se ta zaznamba vrstnega reda izbriše, pa se zavrže; sicer se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (t. j. v 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točki izreka) potrdi navedena odločba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi druge toženke zoper dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje z dne 18. 9. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana dopolnilna sodba v 1. točki izreka razveljavi, tožba v delu, v katerem tožeča stranka zahteva ugotovitev neveljavnosti zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri nepremičnini ID znak parcela 001 (ID 001) z dne 7. 3. 2018, opr. št. SV-.../2018 pri notarju A. A., vloženega v zemljiško knjigo pod Dn št. 000/2018, ID predloga 002, pa se zavrže; sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (t. j. v 2. točki izreka) potrdi dopolnilna sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za poznejšo sodbo.

Obrazložitev

1. Tožnici kot upnici v stečajnem postopku nad prvo toženko v predmetni zadevi primarno zahtevata ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe za nepremičnino ID znak parcela 001 (ID 001), sklenjene med prvo toženko kot prodajalcem in drugo toženko kot kupcem, z dne 13. 11. 2014 in v njej vsebovanega zemljiškoknjižnega dovolila, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe pridobitve lastninske pravice na omenjeni nepremičnini v korist druge toženke in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov (tako da se znova vpiše lastninska pravica v korist prve toženke), nadalje vrnitev zadevne nepremičnine v posest prvi toženki ter vrnitev koristi oziroma plodov prvi toženki iz naslova neupravičene uporabe te nepremičnine s strani druge toženke (v znesku 3.866.835,90 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi). Podredno izpodbijata pravno dejanje stečajnega dolžnika – omenjeno prodajno pogodbo in v njej vsebovano zemljiškoknjižno dovolilo – ter zahtevata ugotovitev neveljavnosti vknjižbe pridobitve lastninske pravice v korist druge toženke in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov, nadalje zahtevata vrnitev navedene nepremičnine v posest prvi toženki ter vrnitev koristi oziroma plodov prvi toženki iz naslova neupravičene uporabe te nepremičnine s strani druge toženke (v znesku 3.866.835,90 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi). V vsakem primeru zahtevata še ugotovitev ničnosti nadaljnjega pravnega posla druge toženke za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri navedeni nepremičnini z dne 7. 3. 2018 ter ugotovitev neveljavnosti zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri tej nepremičnini in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (tako, da se ta zaznamba vrstnega reda izbriše). V zavarovanje nedenarne terjatve sta predlagali tudi začasni odredbi, ki ju je sodišče prve stopnje izdalo tekom prvostopenjskega postopka.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo, vmesno sodbo in sklepom z dne 12. 7. 2019 v zvezi s popravnim sklepom z dne 18. 9. 2019 (v nadaljevanju tudi odločba z dne 12. 7. 2019; red. št. 74 spisa) razsodilo, da je nična prodajna pogodba z dne 13. 11. 2014, sklenjena med prvo toženko kot prodajalcem, in drugo toženko, kot kupcem, in v njej vsebovano zemljiškoknjižno dovolilo (1. točka izreka), da je neveljavna vknjižba pridobitve lastninske pravice v korist druge toženke na nepremičnini ID znak parcela 001 (ID 001) do celote 1/1 ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se pri nepremičnini ID znak parcela 001 (ID 001) izbriše lastninska pravica, vknjižena v korist druge toženke in znova vpiše lastninska pravica v korist prve toženke, do celote 1/1 (2. točka izreka), da je druga toženka dolžna v roku 15 dni prvi toženki izročiti v posest navedeno nepremičnino (3. točka izreka), nadalje, da je ničen pravni posel druge toženke za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri nepremičnini ID znak parcela 001 (ID 001) z dne 7. 3. 2018, opr. št. SV-.../2019 pri notarju A. A., vložen v zemljiško knjigo pod Dn št. 000/2018, ID predloga 002, in da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se ta zaznamba vrstnega reda izbriše (4. točka izreka) ter še, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je druga toženka dolžna prvi toženki vrniti koristi oziroma plodove od navedene nepremičnine, glede podlage utemeljen (5. točka izreka). Prav tako je odločilo, da se zavrne ugovor druge toženke z dne 7. 8. 2018 zoper sklep o zavarovanju XI Pg 1384/2018 z dne 17. 7. 2018 in da ta sklep o zavarovanju ostane v veljavi (6. točka izreka), ter da se zavrne ugovor druge toženke z dne 8. 8. 2018 zoper sklep o zavarovanju VIII Pg 4620/2014 z dne 18. 7. 2018 in da tudi ta sklep o zavarovanju ostane v veljavi (7. točka izreka).

Z dopolnilno sodbo z dne 18. 9. 2019 (red. št. 85 spisa) je sodišče prve stopnje odločilo, da je neveljavna zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri nepremičnini ID znak parcela 001 (ID 001) z dne 7. 3. 2018, opr. št. SV-.../2018 pri notarju A. A., vloženega v zemljiško knjigo pod Dn št. 000/2018, ID predloga 002, in da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se ta zaznamba vrstnega reda izbriše (1. točka izreka), ter da se odločitev o stroških postopka pridrži za poznejšo odločbo (2. točka izreka).

3. Zoper odločbo sodišča prve stopnje z dne 12. 7. 2019 je druga toženka po svojih pooblaščencih pravočasno vložila pritožbi z dne 27. 8. 2019 in z dne 19. 9. 2019, nato pa še dopolnitev pritožbe z dne 9. 9. 2019, popravek dopolnitve pritožbe z dne 19. 9. 2019 in popravek na dopolnitev pritožbe in na popravek dopolnitve pritožbe z dne 8. 10. 2019. Vse navedene vloge je pritožbeno sodišče obravnavalo kot enotno procesno dejanje – t. j. pritožbo zoper odločbo z dne 12. 7. 2019. Tako druga toženka navedeno odločbo izpodbija v celoti, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo v 1. do 5. točki izreka spremeni tako, da tožbo v tem delu zavrže in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, da odloči o podrednem zahtevku. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo v 1. do 5. točki izreka razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške. Glede 6. in 7. točke izreka izpodbijane odločbe predlaga ugoditev pritožbi in spremembo navedenih odločitev tako, da se oba predloga za izdajo začasne odredbe zavržeta s stroškovno posledico oziroma podredno, da se izpodbijana odločba tudi v tem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V vsakem primeru predlaga dodelitev zadeve drugemu prvostopenjskemu sodniku. Priglasila je pritožbene stroške.

Zoper odločbo sodišča prve stopnje z dne 12. 7. 2019, in sicer zoper 1., 2. in 4. točko izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pravočasno pritožuje tudi stranski intervenient na strani tožene stranke. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in navedeno odločbo spremeni tako, da v izpodbijanem delu zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče navedeno odločbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasil je pritožbene stroške.

Prav tako se je druga toženka pravočasno pritožila še zoper dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje z dne 18. 9. 2019. Po svojih pooblaščencih je vložila pritožbo z dne 23. 10. 2019 in dopolnitev pritožbe z dne 23. 10. 2019. Tudi ti vlogi je pritožbeno sodišče obravnavalo kot enotno procesno dejanje – t. j. pritožbo zoper vmesno sodbo, ki jo tako druga toženka izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano vmesno sodbo spremeni tako, da tudi v tem delu zavrže tožbo s stroškovno posledico. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče dopolnilno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Zgoraj navedene pritožbe druge toženke in stranskega intervenienta na strani tožene stranke so bile vročene tožeči stranki, ki v pravočasnih odgovorih na pritožbe predlaga njihovo zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka drugi toženki oziroma stranskemu intervenientu.

5. Pritožbi druge toženke in stranskega intervenienta zoper odločbo z dne 12. 7. 2019 sta delno utemeljeni, prav tako je delno utemeljena pritožba druge toženke zoper dopolnilno sodbo z dne 18. 9. 2019. **O pritožbah druge toženke in stranskega intervenienta na strani tožene stranke zoper sodbo, vmesno sodbo in sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 7. 2019:**

6. Pritožbene navedbe druge toženke o litispendenci niso utemeljene. Res je sicer druga tožnica po spremembi tožbe v zadevi VIII Pg 4620/2014 uveljavljala identične tožbene zahtevke kot prva tožnica v zadevi XI Pg 1384/2018. Vendar je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. XI Pg 1384/2018 z dne 4. 10. 2018 (red. št. 19 spisa) obe zadevi združilo v enotno obravnavanje (1. odstavek 300. člena ZPP), pravna teorija pa v takšnih primerih dopušča nastanek naknadnega sosporništva, če so zanj izpolnjeni pogoji, predpisani v 191. členu ZPP.1 Nobenega dvoma ni, da bo sodba, izdana v tej zadevi, v vsakem primeru učinkovala za obe tožnici (kot potencialni enotni sospornici).2 To trdi tudi druga toženka.3 Tožnici sta torej materialna sospornika po 1. točki 1. odstavka 191. člena ZPP.4 Za vstop novega tožnika v pravdo, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 191. člena ZPP, privolitev tožene stranke ni potrebna (2. odstavek 191. člena ZPP). Procesni položaj toženca se namreč zaradi vstopa novega tožnika v pravdo ne spremeni.5 Nadaljevanju postopka s pridruženim novim tožnikom lahko oporeka šele v pritožbi zoper končno odločbo.6 Kot že rečeno so vsi zgoraj navedeni zahtevani pogoji za naknadno sosporništvo na strani tožeče stranke izpolnjeni, pri čemer druga toženka, ki teh pogojev v pritožbi niti ne izpodbija oziroma jih sama priznava,7 tudi z združitvijo pravd izrecno soglaša.8 Glede na pojasnjeno posebnost situacije, ki je nastala z združitvijo pravd, po presoji pritožbenega sodišča o litispendenci ni mogoče govoriti, zato je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo zahtevke le po eni in, ob upoštevanju nastopa naknadnega enotnega sosporništva na strani tožeče stranke, edini tožbi.9

7. Neutemeljeni so nadalje tudi pritožbeni očitki druge toženke o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in kršitvi pravice do zakonitega sodnika iz 2. odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami, Ustava RS) v zvezi z odločitvijo o predodelitvi zadev ob združitvi pravd, vsebovani v II. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje, opr. št. XI Pg 1384/2018 z dne 4. 10. 2018 (red. št. 19 spisa). O združitvi pravd odloča zakoniti sodnik (2. odstavek 23. člena Ustave RS, 14. do 17.b člen Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami, ZS) in 156. člen Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 87/16)).10 Nesporno je bila prvostopenjska sodnica, ki je sodila v obravnavanem primeru po združitvi pravd XI Pg 1384/2018 in VIII Pg 4620/2014, zakonita sodnica v zadevi XI Pg 1384/2018 v skladu z ZS, Sodnim redom in Razporedom sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2018, pri čemer druga toženka z njeno odločitvijo o združitvi pravd z dne 4. 10. 2018 (I. točka izreka sklepa na red. št. 19 spisa XI Pg 1384/2018) celo izrecno soglaša.11 V konkretnem primeru, ko je bilo gotovo, da sodnik, ki je sodil v (starejši) zadevi VIII Pg 4620/2014, v letu 2019 (zaradi upokojitve) ne bo razporejen na oddelek za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani,12 sta bili ob združitvi dne 4. 10. 2018 obe zadevi na podlagi točke III.10 Razporeda sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2018 (čistopis z dne 24. 9. 2018, str. 37) utemeljeno dodeljeni sodnici v zadevi XI Pg 1384/2018, ki je bila z vsebino obeh pravd tako že seznanjena in je lahko nemudoma (brez skorajšnjih zastojev) nadaljevala z njunim obravnavanjem, pri tem pa do združitve pravd v nobeni tudi še ni bil razpisan prvi narok za glavno obravnavo. Tako je bil v konkretnem primeru (na edini možen način) omogočen namen določb ZPP in Sodnega reda o združitvi pravd in s tem povezanim predodeljevanjem zadev, ki je v ekonomičnosti in pospešitvi postopka.13 Po prepričanju pritožbenega sodišča zato z odločitvijo v II. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje, opr. št. XI Pg 1384/2018 z dne 4. 10. 2018, uveljavljana kršitev ni podana.

8. Druga toženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje že predlagala izločitev sodnice zaradi pristranskosti. Njen predlog za izločitev je bil zavrnjen s sklepom predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Su 482/2018 z dne 17. 9. 2018,14 zoper katerega se, kot izhaja iz vsebine pritožbe, ne pritožuje (5. odstavek 73. člena ZPP). Ponovne očitke o pristranskosti v pritožbi v bistvu utemeljuje le s svojim nestrinjanjem s sodničinim vodenjem postopka ter njeno pravno in dejansko presojo v obravnavani zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje (z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi), ne more pa biti razlog za utemeljevanje okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja.15 Sodnikovo vodenje postopka oziroma odločanje v njem ob odsotnosti oprijemljivih okoliščin, ki bi kazale na njegovo vnaprejšnje prepričanje o predmetni zadevi ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ne more biti znak njegovega pristranskega odnosa,16 zato očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je druga tožnica (kot kreditodajalec) prvo toženko (kot kreditojemalca oziroma poroka) dne 20. 6. 2014 obvestila o odstopu od kreditnih pogodb zaradi neizpolnjevanja obveznosti, nakar je prva toženka dne 14. 7. 2014 vložila zemljiškoknjižni predlog za zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice na zadevni (takrat še njeni) nepremičnini,17 s katero je kot zastavitelj med drugim jamčila tudi za obveznosti po omenjenih kreditnih pogodbah. Na podlagi tega predloga je zemljiškoknjižno sodišče vpisalo zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z začetkom učinkovanja vpisa z dnem 14. 7. 2014. Druga tožnica je nato 7. 10. 2014 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zoper prvo toženko vložila predlog za začetek stečajnega postopka, prva toženka pa je 23. 10. 2014 vložila zahtevo za odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, na podlagi česar je bilo odločanje o tem predlogu odloženo za 2 meseca (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 001/2014 z dne ... 2014).18 Dne 13. 11. 2014 sta prva toženka (kot prodajalec) in druga toženka (kot kupec) sklenili sporno prodajno pogodbo,19 na podlagi katere je prva toženka na drugo prenesla lastninsko pravico na njeni do celote lastni predmetni nepremičnin in ji istega dne izročila še listino za vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, s katero se je druga toženka kot nova lastnica tudi vpisala v zemljiško knjigo. Plačilo kupnine (v znesku 15 milijonov EUR brez obračunanega DDV, ki ga je prav tako dolžan plačati kupec) je bilo s sporno prodajno pogodbo odloženo za štiri leta in v tem času neobrestovano ter nezavarovano. Zatem je prva toženka pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 20. 11. 2014 vložila nepopoln predlog za začetek prisilne poravnave, ki ga je dopolnila z vlogo z dne 23. 12. 2014. Dne 6. 1. 2015 se je pred navedenim sodiščem začel postopek prisilne poravnave nad prvo toženko, ki se je vodil pod opr. št. St 002/2014, Višje sodišče v Ljubljani pa je ob reševanju pritožb upnikov s sklepom Cst 575/2016 z dne 14. 10. 2016 postopek prisilne poravnave ustavilo in nad prvo toženko začelo stečajni postopek. Po razveljavitvi navedenega sklepa z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-893/16-27 in U-I-194/16-8 z dne 20. 4. 2017, je nato Višje sodišče v Ljubljani s sklepom, opr. št. III Cpg 448/2017 z dne 10. 7. 2017, ponovno sprejelo sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave in o začetku stečajnega postopka, ki se sedaj vodi nad prvo toženko.

10. Zgoraj povzeta pravno relevantna dejstva in njihovo časovno zaporedje v pritožbenem postopku niso sporni. Ravno tako ni pritožbeno sporno, da je bila prva toženka v času sklepanja sporne prodajne pogodbe insolventna. S povsem pavšalnim zanikanjem svoje insolventnosti v tem istem (kritičnem) času pa druga toženka ne more omajati pravilnosti nasprotnega zaključka sodišča prve stopnje, temelječega na podrobnih in dokazno podprtih navedbah tožeče stranke o takratni trajnejši nelikvidnosti druge toženke,20 ki jim slednja tudi tekom prvostopenjskega postopka ni konkretizirano nasprotovala. Prav tako so ostale neprerekane navedbe in pojasnila tožeče stranke o tem, da je sporna nepremičnina predstavljala praktično ednino premoženje prve toženke, ki se je ukvarjala z oddajanjem poslovnih prostorov v najem, ter tako pomemben vir njenih prihodkov.21 Končno ravno tako velja glede navedb tožnic o znanstvu in tesni poslovni povezanosti tedanjega zakonitega zastopnika prve toženke B. B. ter tedanjega in sedanjega zakonitega zastopnika druge toženke C. C., ki sta v imenu toženk sklenila sporno pogodbo.22 V posledici tega in javno objavljenih finančnih podatkov o njunem poslovanju23 tudi ne more biti nobenega dvoma, da sta toženki vedeli za insolventnost druga druge ob sklepanju obravnavane prodajne pogodbe.

11. Iz vseh doslej pojasnjenih dejstev in okoliščin tudi po presoji pritožbenega sodišča povsem jasno izhaja, da toženki s sporno prodajno pogodbo nista zasledovali namena zagotoviti plačilo kupnine za predmetno nepremičnino, pač pa je bil njun namen čim prej prenesti to nepremičnino skupaj s prilivi od najemnin iz premoženjske sfere prve toženke na drugo toženko ter na ta način preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase prve toženke, hkrati pa bi še naprej ostalo v krogu z bivšim zakonitim zastopnikom prve toženke povezanih oseb. S takšnim ravnanjem sta nedvomno izigrali stečajne upnike prve toženke.

12. Pritožbene navedbe, da naj bi toženki zasledovali čim višjo kupnino in s tem čim boljše poplačilo upnikov, ne zdržijo resne presoje. V 34. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami, ZFPPIPP) je izrecno določeno, da gospodarska družba po nastopu insolventnosti (pa vse do začetka stečaja oziroma prisilne poravnave) ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe, pri čemer je zlasti prepovedano preusmerjanje poslovanja in finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo. Neutemeljeno je sklicevanje na sporno prodajo kot enega od ukrepov iz načrta finančnega prestrukturiranja prve toženke,24 saj je do obravnavane odsvojitve (po nastopu prvotoženkine insolventnosti) prišlo še pred pripravo tega dokumenta in pred začetkom postopka prisilne poravnave, v katerem je bilo nato ugotovljeno, da je bila verjetnost plačila kupnine majhna,25 prisilna poravnava pa ni bila nikoli pravnomočno potrjena, pri čemer druga toženka celo sama priznava, da je bil namen sporne prodajne pogodbe izogniti se prisilni prodaji zadevne nepremičnine.26 Prav tako pa je tudi povsem nerazumno in neživljenjsko, da bi insolventna družba, ki nujno potrebuje sredstva za poplačilo upnikov, svoje praktično edino premoženje, s katerim opravlja svojo dejavnost in ji prinaša prihodke, odsvojila v zameno za obljubo za kar štiri leta odloženega, neobrestovanega in nezavarovanega (sicer domnevno višjega) plačila kupnine (v znesku 15 milijonov EUR) s strani prav tako insolventne družbe, katere letni prihodki so znašali zgolj okoli 100.000 EUR in je poslovala z izgubo.27

13. Iz spisa ne izhaja, da bi druga toženka glede skupnega namena toženk pri sklenitvi sporne prodajne pogodbe predlagala zaslišanje njunih (takratnih) zakonitih zastopnikov, pri čemer tudi sama v pritožbi ne navede, kdaj in na kakšen način je predlagala ta dokaz (v kateri vlogi oziroma na katerem naroku), tako da je omenjeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ostal nekonkretiziran in ne dosega standarda obrazloženosti.28 Sicer pa glede na zgoraj pojasnjeno druga toženka že trditvenega bremena o tem, da bi bil namen pogodbenih strank drugačen od takšnega, kot je bil ugotovljen v tem postopku, ni zmogla in bi zaslišanje (takratnih) zakonitih zastopnikov toženk o tem predstavljalo dokaz v informativne namene, ki ga tako teorija kot sodna praksa štejeta za nedovoljen dokaz.29

14. Vsekakor imajo upniki prve toženke pravico do poplačila v stečajnem postopku, ki se vodi nad njo. Namreč, četudi ima upnik terjatev zavarovano z zastavno pravico, mu pravni red dopušča, da lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku.30 Te presoje tožeče stranke zato druga toženka ne more izpodbijati s svojimi ocenami, za koliko se bo zadevna nepremičnina prodala v stečajnem postopku in koliko se bo tožeča stranka poplačala kot ločitveni oziroma navadni upnik v primerjavi z izvršilnim postopkom. Dejstvo je, da se sedaj tožeča stranka (zaradi sporne prodajne pogodbe) kot ločitveni upnik v stečajnem postopku nad prvo toženko ne more poplačati ter da nepoplačilo iz predmeta ločitvene pravice pomeni tudi slabši položaj navadnih upnikov, saj bo več upnikov v večji meri participiralo na splošni stečajni masi.31 Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da ob očitnem upiranju druge toženke izvršilnim postopkom,32 ki se vodijo na predmetno nepremičnino, ter najboljšem vrstnem redu hipoteke prve tožnice,33 gre pritrditi presoji slednje, da bo lažje in hitreje poplačana v stečajnem postopku nad prvo toženko, pri čemer imata tožnici nesporno ravno tako še nezavarovane terjatve do prve toženke. Prav tako pa je potrebno upoštevati, da je bilo onemogočeno tudi boljše stanje splošne stečajne mase prve toženke iz naslova prihodkov od najemnin.

15. Druga toženka ne more uspeti s stališčem, da s prenosom lastninske pravice na nepremičnini vedno pride do preusmeritve najemnin. Kot že pojasnjeno, je v obravnavani zadevi bistveno, pod kakšnimi pogoji in s kakšnim namenom je bila prenesena lastninska pravica na predmetni nepremičnini in s tem prihodki iz najemnin. Prav tako je neutemeljeno pritožbeno vztrajanje, da v kolikor bi prva toženka ostala lastnica sporne nepremičnine, ne bi mogla ustvarjati prihodkov iz najemnin. Druga toženka je namreč tekom prvostopenjskega postopka sama navajala, da je prva toženka prihodke iz naslova najemnin prejemala vse do primopredaje nepremičnine dne 1.1.2015 (torej tudi, ko je bila že nesporno insolventna),34 pri tem pa tudi v pritožbi trdi, da bi lahko nepremičnina pri prvi toženki obratovala še tri mesece.35 Kot je izpostavila tožeča stranka in kot izhaja iz najemnih pogodb ter najemnikom izdanih računov,36 so ti poleg najemnine plačevali praktično vse obratovalne in tekoče vzdrževalne stroške37 (bodisi neposredno dobaviteljem ali pa prvi toženki). Na podlagi teh najemnih pogodb in ostalih podatkov pridobljenih od prve toženke je izvedenka D. D. v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 3. 12. 2015 v postopku prisilne poravnave St 002/2014 ugotovila, da bi prva toženka letno iz samih najemnin (torej brez stroškov, ki se prefakturirajo najemnikom) ustvarila denarni tok v višini 600.00,00 EUR, od česar bi bilo po odštetju stroškov investicij in upravljanja v višini 103.541,00 EUR (ki bremenijo lastnika) na voljo še 496.459,00 EUR.38 39 Poskusi druge toženke prikazati, da naj bi bili stroški nepremičnine, ki bremenijo lastnika, višji in da naj bi dosegali ali presegali prihodke iz najemnin, temeljijo na podatkih o njenem poslovanju z nepremičnino in nezaračunavanju najemnin nekaterim najemnikom, neupoštevanju določenih prihodkov ter beleženju stroškov, ki bremenijo najemnike ali nastajajo v zvezi z njihovo dejavnostjo oziroma stroškov, ki se ne nanašajo na zadevno nepremičnino, kot svojih lastnih stroškov v zvezi s prav to nepremičnino. Na vse to je tožeča stranka obširno opozarjala v svojih pripravljalnih vlogah,40 vendar druga toženka tehtnih razlogov v podporo svojih navedb, ki bi lahko omajali pravilnost zgornje izvedenkine ocene, ni podala.41

16. Prav tako se tudi po presoji pritožbenega sodišča ni moč strinjati z drugo toženko, da bi te prihodke iz najemnin onemogočil začetek postopka zaradi insolventnosti. Glede na določbe 151., 158., 159., 317., 318. in 323. člena ZFPPIPP bi lahko prva toženka nadaljevala s svojo dejavnostjo oddaje zadevne nepremičnine v najem tudi v postopku prisilne poravnave oziroma stečaja. Druga toženka sama navaja, da niso vse najemne pogodbe vsebovale določila, po katerem bi samodejno prenehale brez posebnega odpovednega roka v primeru začetka stečaja ali prisilne poravnave nad katero od pogodbenih strank42 (takšnega določila npr. nista vsebovali vsaj pogodbi z najemnikoma E. d. o. o. (prej F. d. o. o.) in G. d. o. o.,43 nasprotno pa ni dokazano tudi glede najemnika H. d. o. o.44), pri čemer omenjeno prenehanje najemnih pogodb samo po sebi ne predstavlja razumne ovire za to, da bi se za te poslovne prostore sklenile nove najemne pogodbe z istimi ali drugimi najemniki. V zvezi z zatrjevanimi potrebnimi stroški investicije v digitalizacijo prostorov za kino pa so ostale neprerekane navedbe tožeče stranke, da je še pred sklenitvijo sporne prodajne pogodbe najemnik H. d. o. o. na podlagi dogovora s prvo toženko že izvedel omenjeno investicijo.45 Nadalje druga toženka v pritožbi priznava, da niso bile v korist družbe I. d. d. zastavljene terjatve iz naslova najemnin po vseh najemnih pogodbah prve toženke.46 Obenem tožeča stranka utemeljeno izpostavlja, da je upnik I. d. d. v postopku prisilne poravnave oziroma v stečajnem postopku nad prvo toženko iz naslova terjatev iz Dogovora D-2-11/12 z dne 6. 11. 2012 (ta se nanaša na obročno poplačilo obveznosti prve toženke kot najemnika objekta J.),47 v zavarovanje katerih so bile temu upniku (na podlagi sporazuma o odstopu terjatev v zavarovanje SV-.../12 z dne 6. 11. 2012 med navedenim upnikom in prvo toženko48) fiducirano odstopljene terjatve prve toženke iz naslova najemnin, prijavil le v višini 195.233,57 EUR.49 50 51 Poleg tega omenjeni sporazum o odstopu terjatev v zavarovanje v 3. členu določa, da lahko prva toženka še vedno izterjuje odstopljene terjatve in se iz njih poplačuje, vse do prejema drugačnega obvestila s strani upnika I. d. d. Pri tem je pomembno še, da bi v primeru takšne globalne fiduciarne cesije52 z začetkom stečajnega postopka nad prvo toženko prenehala njena razpolagalna sposobnost glede terjatev iz naslova najemnin, ki bi nastale po začetku stečaja in jih ločitvena pravica družbe I. d. d. ne bi zajemala.53 Stroški komunalne infrastrukture I. pa bi bili prevaljeni na najemnike54 in na zgornjo oceno razpoložljivega denarnega toka iz najemnin ne vplivajo.55

17. Iz vsega pojasnjenega o zmožnosti ustvarjanja prihodkov iz najemnin prve toženke se nadalje kot pravilno ravno tako izkaže postopanje sodišča prve stopnje, ko glede omenjenega vprašanja v tem postopku ni postavilo izvedenca ekonomsko-finančne stroke. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP po presoji pritožbenega sodišča tudi v zvezi s tem ni podana.

18. S poskusi prikazati, da naj bi v oktobru in novembru 2018 z nakazili nekaterim hipotekarnim upnikom (v skupni višini 10,3 milijona EUR) in deponiranjem sredstev pri notarki K. K. (v višini 4,7 milijona EUR) izpolnila svojo obveznost po sporni prodajni pogodbi, skuša druga toženka utemeljiti, da naj bi bil namen pogodbenih strank drugačen. Vendar gre pri tem za okoliščine v izpolnitveni fazi, ki na presojo ničnosti v fazi sklenitve sporne prodajne pogodbe ne morejo vplivati,56 zato sklicevanje pritožnice nanje ni utemeljeno. Vseeno pa bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju strnjeno podalo tudi svoje stališče glede teh pritožbenih navedb druge toženke.

19. Druga toženka zatrjuje, da naj bi na podlagi 3. odstavka 6. člena sporne prodajne pogodbe57 z nakazili v skupni višini 10,3 milijona EUR poplačala upnike prve toženke, ki imajo na zadevni nepremičnini zastavno pravico. Sporna pogodba v 3. odstavku omenjenega člena določa, da se lahko pogodbeni stranki dogovorita, da v kolikor kateri od zastavnih upnikov poskuša unovčiti zavarovanje iz nepremičnine, lahko kupec (torej druga toženka) to prepreči s plačilom dolga zastavnemu upniku, v tem primeru pa se plačani znesek všteje v znesek kupnine. Ni moč slediti drugi toženki, da naj bi bil takšen dogovor sklenjen, saj ob njegovem prerekanju s strani tožeče stranke58 in zanikanju s strani prve toženke,59 druga toženka sploh ni podala konkretnih trditev o tem, kako in kdaj naj bi bil sklenjen,60 pri čemer se glede na jasnost in nedvoumnost zapisa tega pogodbenega določila ni moč strinjati z drugo toženko o nepotrebnosti naknadne sklenitve takšnega dogovora. Zatrjevana nakazila nadalje druga tožnica utemeljuje na podlagi dopisa nekdanjega direktorja prve toženke z dne 23. 6. 2015,61 v katerem naj bi ta dopuščal poplačilo upnikov, ki bi pričeli s postopki unovčenja zavarovanj iz nepremičnine. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da gre za dokument, sestavljen za potrebe te pravde. Namreč kot utemeljeno izpostavlja stečajni upravitelj prve toženke, v primopredajnih zapisnikih z dne 21. 10. 2016, z dne 10. 7. 2017 in z dne 20. 10. 201762 omenjeni dokument ni naveden in mu torej ni bil predan, pri čemer je nekdanji zakoniti zastopnik prve toženke ob podpisu teh zapisnikov podpisal tudi izjavo, s katero se je pod materialno in kazensko odgovornostjo zavezal, da je ob primopredaji posredoval vse popolne, resnične in pravilne informacije ter izročil vse listine, ki se nanašajo na stečajnega dolžnika.63 64 Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da bi bilo sicer po sami vsebini sporni dopis šteti kot nalog oziroma pooblastilo drugi toženki, ki pa bi z začetkom stečaja nad prvo toženko dne 14. 10. 201665 v vsakem primeru prenehal(o).66 Prav tako neutemeljeno se druga toženka sklicuje še na odpravo pravnih napak na stroške prodajalca (492. člen Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ). V sporni prodajni pogodbi so bile izrecno navedene vse hipoteke in ostale obremenitve zadevne nepremičnine, druga toženka je soglašala, da ji je v celoti poznano pravno stanje predmeta, v nakup katerega je privolila, jamstvo prve toženke za njegovo obremenjenost z navedenimi stvarnimi pravicami tretjih oseb pa izključeno (1., 2. in 10. člen sporne pogodbe).67 Ugodnosti pri plačilu kupnine, predvidene v 6. členu pogodbe, ne morejo vplivati na drugačno presojo o odgovornosti prodajalca za strankama poznane obremenitve nepremičnine.68 Tako nakazila nekaterim hipotekarnim upnikom druga toženka ne more uveljavljati kot odprave pravnih napak. Zatrjevana nakazila torej niso bila izvedena na podlagi sporne prodajne pogodbe in posledično (tudi) zato ne morejo vplivati na presojo njene veljavnosti.

20. Kvečjemu bi pri obravnavanih nakazilih nekaterim hipotekarnim upnikom (v oktobru in novembru 2018) lahko šlo za izpolnitev zainteresirane osebe – realnega dolžnika oziroma zastavitelja (vknjiženega lastnika zadevne nepremičnine), na podlagi česar pride do zakonite cesije oziroma subrogacije (2. odstavek 271. člena v zvezi z 275. členom OZ).69 S tem bi druga toženka po začetku stečajnega postopka nad prvo toženko (ta se je začel 14. 10. 201670) pridobila terjatve do slednje (kot stečajnega dolžnika), ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka (in ki so jih domnevno poplačani upniki že prijavili v stečaju).71 Ker bi tudi pri terjatvi na plačilo kupnine prve toženke do druge toženke na podlagi sporne prodajne pogodbe šlo za terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, je druga toženka skladno s prepovedjo iz 263. člena ZFPPPIPP ne more pobotati s svojimi terjatvami, ki bi jih pridobila na zgoraj pojasnjen način. Namen omenjene prepovedi je namreč preprečiti zlorabo, da bi oseba, ki ima v razmerju do stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka položaj dolžnika, po začetku stečajnega postopka od drugega upnika pridobila terjatev, nastalo pred začetkom stečaja, ter tako dosegla pogoje za pobot terjatev.72

21. Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje druge toženke na deponirana sredstva v višini 4,7 milijona EUR pri notarki K. K., saj v deponacijskem zapisniku DK - .../2018 z dne 13. 11. 2018 določeni pogoji za izplačilo položenega zneska prvi toženki (izročitev izbrisnih dovoljenj za vknjižene hipoteke in zaznamovane izbrisne tožbe ter sklenitev sporazuma o zavarovanju terjatve iz naslova posojila med deponentom in drugo toženko)73 nimajo nikakršne zveze z obravnavano prodajno pogodbo, pri čemer so bila nato ta sredstva deponentu vrnjena.74

22. Ob tem velja še izpostaviti, da druga toženka niti ni konkretizirano prerekala navedb tožeče stranke, da gre pri zatrjevanih poplačilih za nakazila, ki naj bi jih izvedle družbe, ki so tako ali drugače povezane z bivšim direktorjem prve toženke oziroma z direktorjem druge toženke, da naj bi bili pri tem poplačani upniki L. d. o. o. (v višini 5,9 milijona EUR), H. d. o. o. (v višini 4,3 milijona EUR) in M., d. d. (v višini 100.000,00 EUR), pri čemer imajo ti upniki najslabši vrstni red hipotek in ni izkazano, da bi v času spornih plačil sploh sprožili postopke za unovčenje zavarovanj iz predmetne nepremičnine, prav tako pa tudi vsi ti domnevno poplačani upniki spadajo v krog z bivšim direktorjem prve toženke oziroma direktorjem druge toženke povezanih družb.75 Pri tem je druga toženka ravno tako nedvomno vedela, da se nad prvo toženko vodi stečajni postopek,76 vendar jasnih razlogov za takšno zatrjevano ravnanje (preferiranje določenih stečajnih upnikov na račun drugih) ni podala. Navedeno tako po presoji pritožbenega sodišča (še dodatno) razkriva kontinuiran namen bivšega direktorja prve toženke ter direktorja druge toženke izigrati (nekatere) upnike prve toženke v stečaju.

23. Odveč je sklicevanje druge toženke na pridobljeno poročilo o oceni tržne vrednosti mag. N. N. z dne 20. 6. 2019,77 saj glede na vse doslej pojasnjeno prava vrednost obravnavane nepremičnine v zadevnem primeru sploh ne predstavlja pravno relevantnega dejstva. Ravno tako niso predmet zadevnega spora druga pogodbena razmerja druge toženke, zato sklicevanje nanje78 ne more biti utemeljeno. Enako so brezpredmetne tudi navedbe o tem, kaj bi lahko v zvezi s sporno pogodbo storil stečajni upravitelj prve toženke, saj to v ničemer ne vpliva na pravico upnikov prve toženke, da v ustreznih postopkih (sami) zavarujejo svoje pravno priznane koristi.

24. Druga toženka je sama predlagala vpogled v celoten kazenski spis X K 000/2016 Okrožnega sodišča v Ljubljani,79 prav tako se sama v pritožbi v nekaterih delih sklicuje na (v kazenskem postopku pridobljeno) mnenje z dopolnitvami izvedenke mag. O. O.,80 zato po presoji pritožbenega sodišča ni ovir za uporabo omenjenega mnenja v tem postopku.81 Zgolj pavšalna diskreditacija tega mnenja v delih, ki ji ne ustrezajo, brez ustreznih in konkretnih pojasnil, kako bi bilo potrebno te očitke upoštevati ter kako bi to lahko privedlo do drugačnih pravno relevantnih zaključkov izvedenke in katerih, ne zadošča. Ob tem velja izpostaviti še, da se mnenje v bistvenih delih ujema tudi z ostalimi dokazi v spisu.82 Obstoj kaznivega dejanja ni nujen pogoj za ugotovitev ničnosti sporne prodajne pogodbe in kaznivo dejanje v obravnavani zadevi ne predstavlja predhodnega vprašanja, v primeru identičnega dejanskega stanja kot v kazenskem postopku pa bi bilo pravdno sodišče vezano le na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo, vendar ta do zaključka glavne obravnave v tej pravdni zadevi nesporno ni bila izdana. Sodišče prve stopnje je zato lahko skladno z napotilom iz 8. člena ZPP samostojno ocenjevalo ta dokaz, kot mu je bil na voljo oziroma predložen do konca glavne obravnave, in okoliščina, da dokazovanje v kazenskem postopku še ni zaključeno, ne more biti odločilna.83

25. Prav tako so neutemeljeni pritožbeni očitki o nekorektnosti sklicevanja sodišča prve stopnje na (pravnomočno) obtožnico v kazenskem postopku X K 000/2016 z dne 10.5.2018.84 Gre namreč za eno od dokaznih listin, ki jo je treba v pravdnem postopku – tako kot vsak drug dokaz – ocenjevati v skladu z načelom proste dokazne presoje (8. člen ZPP),85 kar je po prepričanju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče tudi storilo, pri čemer iz obrazložitve izpodbijane sodbe povsem jasno izhaja, da nikakor ni šlo za poglaviten in odločilen dokaz.

26. Strokovno mnenje P. P. z dne 26. 8. 201986 predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP). Res je sicer to datirano z dnem 26. 8. 2019 (kar je po zaključku glavne obravnave in po izdaji izpodbijane odločbe), vendar druga toženka ne pojasni, zakaj ob potrebni skrbnosti ni mogla tega dokaza predložiti tekom postopka na prvi stopnji, še zlasti glede na to, da je spor pred sodiščem prve stopnje tekel več kot štiri leta in da so bila v tem mnenju obravnavana dejstva med strankami ves čas sporna. Prav tako predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto ugibanja druge toženke o globljih notranjih vzgibih bivšega direktorja prve toženke in direktorja druge toženke za njuno nedopustno ravnanje, pri čemer navedeno niti ni predmet tega postopka.

27. Stališča pritožbenega sodišča do bistvenih argumentov pravnega mnenja prof. dr. R. R.,87 ki ga pritožbi prilaga druga toženka, pa so razvidna skozi celotno obrazložitev zadevne drugostopenjske odločbe (zlasti npr. točka 12 obrazložitve ter opomba št. 31).

28. Po vsem doslej obrazloženem se tako kot pravilen izkaže zaključek sodišča prve stopnje, da sta toženki sporno prodajno pogodbo sklenili z glavnim oziroma izključnim namenom izigrati upnike v stečaju prve toženke. Ker je tak namen v nasprotju z moralnimi načeli, je poslovna podlaga skladno z 2. odstavkom 39. člena OZ nedopustna, navedena pogodba pa nična (4. odstavek 39. člena OZ, ob enem pa tudi 2. odstavek 40. člena OZ; 1. točka izreka izpodbijane odločbe).88

29. Pravila o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, določena v ZFPPIPP (členi 269 do 278), omogočajo odpravo negativnih posledic, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka na podlagi veljavnih pravnih dejanj stečajnega dolžnika, s katerimi je ta kršil obveznost enakega obravnavanja upnikov. V tem primeru torej ne gre za pravna dejanja, katerih (glavni) namen je izigrati tretje, pač pa za veljavne pravne posle, ki so zaradi insolventnosti stečajnega dolžnika pripeljali do neenakega obravnavanja upnikov. V primeru uspešnega izpodbijanja pravno dejanje izgubi učinke v razmerju do stečajnega dolžnika in ne vodi do neveljavnosti pravnega posla. Tudi za paulijansko tožbo (členi 255 do 260 OZ) je značilno, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, (zgolj) proti upniku. V primeru ničnega pravnega posla na podlagi 39. oziroma 40. člena OZ pa gre za absolutno neučinkovit posel proti vsakomur, in sicer že od sklenitve dalje. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, vsekakor ima za varstvo svoje terjatve na voljo tožbo za ugotovitev ničnosti takega posla.89 Okoliščina, ko je pogodba sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje (kot je to v obravnavani zadevi), presega dejanski stan izpodbojnosti in v skladu z ustaljeno sodno prakso upravičuje ničnostno sankcijo.90 Tako pritožbeni očitki o pomanjkanju pravnega interesa, aktivne legitimacije in kršitvi načela sorazmernosti niso utemeljeni.

30. Prav tako v skladu s sodno prakso upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi njegovo pravno varstvo ostalo neučinkovito.91 92 Zaradi načela kavzalnosti, ki opredeljuje povezanost med zavezovalnim pravnim poslom (v konkretnem primeru prodajna pogodba) in razpolagalnim pravnim poslom (pri nepremičninskih razpolaganjih zemljiškoknjižno dovolilo), pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o ugotovitvi neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (1. odstavek 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami, ZZK-1); 2. točka izreka izpodbijane odločbe).93

31. Ravno tako lahko tožeča stranka v takšnem primeru v korist stečajne mase uveljavlja zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve (člen 87 v zvezi s členi 190 do 198 OZ).94 Druga toženka kot neupravičena pridobiteljica po nični prodajni pogodbi ima zadevno nepremičnino glede na nesporne navedbe pravdnih strank95 še vedno v dejanski oblasti oziroma posesti, zato tožeča stranka v korist stečajne mase prve toženke utemeljeno uveljavlja kondikcijski zahtevek za vrnitev predmeta obogatitve96 (t. j. nepremičnine) v posest (3. točka izreka izpodbijane odločbe).97 Druga toženka v posledici ničnosti prodajne pogodbe prav tako ni upravičena do koristi oziroma plodov od te nepremičnine, pri čemer glede na vse doslej pojasnjeno o njeni poštenosti oziroma dobrovernosti že od sklenitve sporne pogodbe dalje ni mogoče govoriti.98 Razlogi, zakaj ni moč slediti drugi toženki, da prva toženka v vtoževanem obdobju ne bi bila sposobna ustvarjati najemnin, so bili že zgoraj obširno predstavljeni, v pritožbi pa druga toženka sama priznava, da je imela od sporne nepremičnine koristi,99 zato je končno pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je zahtevek iz naslova povračila teh koristi oziroma plodov glede podlage utemeljen (5. točka izreka izpodbijane odločbe).

32. Utemeljeno pa druga toženka in stranski intervenient izpodbijata obravnavano odločbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je ugodilo zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnega posla druge toženke za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri sporni nepremičnini z dne 7. 3. 2018, opr. št. SV-.../2018 pri notarju A. A., vloženega v zemljiško knjigo pod Dn. št. 000/2018, ID predloga 002, ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se ta zaznamba vrstnega reda izbriše (4. točka izreka izpodbijane odločbe). V zemljiški knjigi je namreč z učinkom od dne 5. 12. 2014 zaznamovana predmetna izbrisna tožba za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice na zadevni nepremičnini na drugo toženko,100 že na podlagi pravnomočne ugoditve tej izbrisni tožbi, pa bo tožeča stranka lahko dosegla, da bodo ob izbrisu lastninske pravice, ki je vknjižena v korist druge toženke, po uradni dolžnosti (samodejno) izbrisani tudi vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba te izbrisne tožbe, torej vključno s sporno zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018101 (3. odstavek 81. člena v zvezi z 2. odstavkom 245. člena ZZK-1).

33. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da si tožeča stranka z uveljavljanjem zahtevka za ugotovitev ničnosti pravnega posla za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018 ter za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom te zaznambe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. V tem delu je tako odpadel njen pravni interes. Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za meritorno odločanje v pravdnem postopku in mora obstajati ves čas postopka oziroma v vseh njegovih fazah, na njegov obstoj pa mora sodišče, torej tudi pritožbeno, vseskozi paziti po uradni dolžnosti (1. odstavek 274. člena ZPP).102 Pritožbeno sodišče je zaradi navedenih razlogov skladno s 3. odstavkom 354. člena ZPP izpodbijano odločbo v 4. točki izreka razveljavilo in tožbo v tem delu zavrglo.103

34. Končno druga toženka izpodbija še 6. in 7. točko izreka obravnavane odločbe sodišča prve stopnje, v katerih je to zavrnilo ugovora druge toženke zoper sklepa o zavarovanju XI Pg 1384/2018 z dne 17. 7. 2018 in VIII Pg 4620/2014 z dne 18. 7. 2018.104 Glede neutemeljenosti njenega ugovora litispendence se je pritožbeno sodišče že opredelilo v razlogih te odločbe. V skladu s sodno prakso v primeru zaznambe izbrisne tožbe tožeči stranki ni mogoče odrekati pravnega interesa za zavarovanje svoje nedenarne terjatve še z začasno odredbo, v kolikor izkaže (stroge) predpostavke, ki jih predpisuje 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ).105 Iz doslej pojasnjenega z gotovostjo izhaja obstoj nedenarne terjatve kot pogoj iz 1. odstavka 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe. Ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi s pogoji iz 2. odstavka 272. člena ZIZ pa druga toženka v pritožbi ne izpodbija, zato se kot pravilna izkaže tudi odločitev o njenih ugovorih zoper sklepa o zavarovanju z dne 17. 7. 2018 in z dne 18. 7. 2018. 35. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (1. odstavek 360. člena ZPP). V kolikor druga toženka in stranski intervenient na strani tožene stranke morebiti na kakšno pritožbeno navedbo nista dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve,106 kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spoznata, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.107

36. Po vsem obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbama druge toženke in stranskega intervenienta na strani tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano prvostopenjsko odločbo v 4. točki izreka razveljavilo in tožbo v tem delu zavrglo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te drugostopenjske odločbe (3. odstavek 354. člena v zvezi s 1. odstavkom 274. člena ZPP). V preostalem delu pa je njuni pritožbi zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (t. j. v 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točki izreka) potrdilo, saj pritožbeni razlogi niso bili podani in tudi ne kršitve, na katere pritožbeno sodišče skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

**O pritožbi druge toženke zoper dopolnilno sodbo z dne 18. 9. 2019:**

37. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v zvezi s pritožbama druge toženke in stranskega intervenienta zoper odločbo sodišča prve stopnje z dne 12. 7. 2019, tožeča stranka glede na pravnomočno ugoditev njeni izbrisni tožbi za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice na drugo toženko ter glede na zaznambo te tožbe v zemljiški knjigi z učinkom od 5. 1. 2.2014 dalje, nima več pravnega interesa za uveljavljanje zahtevka za ugotovitev ničnosti pravnega posla za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018 ter za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom te zaznambe (3. odstavek 81. člena v zvezi z 2. odstavkom 245. člena ZZK-1). Povsem enako velja tudi glede (dela) zahtevka, da se ugotovi neveljavnost te zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice v zemljiški knjigi. Ker je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka dopolnilne sodbe temu zahtevku ugodilo, pri tem pa sámo (brez predloga tožeče stranke) ponovno določilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje z izbrisom te zaznambe vrstnega reda, je pritožbeno sodišče celotno navedeno točko izreka razveljavilo, tožbo pa zavrglo (še) v delu, kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev neveljavnosti zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018 v zemljiški knjigi (3. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 274. člena ZPP).108

38. Ker bodo pravdni stroški delili usodo končnega uspeha strank v pravdi, ki se bo še nadaljevala, pa se izpodbijana stroškovna odločitev, vsebovana v 2. točki izreka dopolnilne sodbe, izkaže kot pravilna (smiselno 164. člen ZPP).

39. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi druge toženke delno ugodilo in izpodbijano dopolnilno sodbo v 1. točki izreka razveljavilo in tožbo delno zavrglo tako, kot izhaja iz II. točke izreka te drugostopenjske odločbe (3. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 274. člena ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo druge toženke zavrnilo in dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (t. j. v 2. točki izreka) potrdilo, saj pritožbeni razlogi niso bili podani in tudi ne kršitve, na katere pritožbeno sodišče skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

**O stroških pritožbenega postopka:**

40. Ker pravdni postopek v predmetni zadevi še ni končan, je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za poznejšo sodbo (smiselno 164. člen ZPP).109 1 Npr. N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 243, 639 in 640. Glej tudi npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 416/2009 z dne 17. 2. 2010 in opr. št. II Cp 59/2010 z dne 5. 2. 2010. 2 Podobno npr. N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 255 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 372/2007 z dne 16. 10. 2007 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 932/04 z dne 17. 11. 2004. 3 Npr. odgovor druge toženke na tožbo z dne 13. 9. 2018, list. št. 103 in 104 spisa. 4 Npr. L. Ude, Civilno procesno pravo, Ur. l. RS, Ljubljana 2002, str. 233 in 234. 5 Npr. L. Ude, Civilno procesno pravo, Ur. l. RS, Ljubljana 2002, str. 236, N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 243 in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 371/2008 z dne 19. 6. 2008. 6 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 126/2019 z dne 10. 4. 2019 in opr. št. I Cp 3142/2015 z dne 7. 12. 2015. 7 Npr. pritožba z dne 19. 9. 2019 (red. št. 87 spisa, str. 9 vloge). 8 Npr. pripravljalna vloga druge toženke z dne 22. 11. 2018 (red. št. 31 spisa; list. št. 200 spisa) in njena pritožba z dne 19. 9. 2019 (str. 2). 9 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 416/2009 z dne 17. 2. 2010. 10 Sklepa Vrhovnega sodišča, opr. št. I R 10/2003 z dne 17. 3. 2003 in opr. št. I R 6/2003 z dne 8. 5. 2003. 11 Npr. pripravljalna vloga druge toženke z dne 22. 11. 2018 (red. št. 31 spisa; list. št. 200 spisa) in njena pritožba z dne 19. 9. 2019 (str. 2 in 3). 12 Glej Razpored sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2019 z dne 14. 12. 2018. 13 Npr. N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 637 do 642. 14 Red. št. 15 spisa. 15 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cpg 1392/2016 z dne 22. 12. 2016 in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 139/2015 z dne 28. 10. 2015. 16 Podobno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Kp 14183/2017 z dne 13. 7. 2017. 17 V naravi gre za poslovni objekt R. 18 Priloga A20 spisa. 19 Priloga A1 pridruženega spisa VIII Pg 4620/2014. 20 Npr. navedbe prve toženke o drugotoženkini trajnejši nelikvidnosti v tožbi v zadevi XI Pg 1384/2018 na list. št. 11 in 12 spisa ter npr. bilanca stanja in izkaz poslovnega izida druge toženke, podatki iz računovodskih izkazov druge toženke, izpis GVIN in izpis eRTR AJPES v prilogah A41 do A46 spisa. Podobno npr. navedbe druge tožnice v tožbi v pridruženi zadevi VIII Pg 4620/2014 na list. št. 2 spisa ter bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izpisi GVIN za drugo toženko v prilogah A8 in A9 spisa. 21 Npr. navedbe prve tožnice v tožbi z dne 10.7.2018, list. št. 14 spisa ter navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 8.11.2018, list. št. 170 spisa. Enako izhaja npr. tudi iz poročila o finančnem položaju in poslovanju prve toženke na dan 30.9.2014 (priloga A28 spisa, str. 21 in 29) ter iz načrta finančnega prestrukturiranja prve toženke (priloga A29 spisa, str. 2, 4, 6 in 35). 22 Npr. navedbe prve tožnice v tožbi z dne 10.7.2018 o tem, da je bil od leta 2012 dalje C. C. prokurist v družbi S. d. o. o., katere zakoniti zastopnik je bil B. B., ter še, da je bil pri projektu izgradnje igralnega salona v C. C. v V. lobist B. B. (list. št. 13 spisa). Tudi sicer enako izhaja iz izpiska AJPES za drugo toženko v prilogi A5 spisa, poročila o finančnem položaju in poslovanju prve toženke v prilogi A28 spisa (str. 10), člankov v prilogah A46 in A47 spisa ter zgodovinskega izpiska AJPES za družbo P. d.o.o. v prilogi A48 spisa. 23 Npr. letno poročilo za 2013 in izpisek GVIN za prvo toženko v prilogah A32 in A33 spisa ter računovodski izkazi za drugo toženko v prilogah A41 in A42 spisa. 24 Priloga A29 spisa. 25 Dopolnitev mnenja izvedenka D. D. z dne 3.12.2015 v postopku prisilne poravnave nad prvo toženko (priloga A152 spisa, str. 9 in 20). 26 Npr. str. 5 dopolnitve pritožbe z dne 9.9.2019. 27 Npr. podatki iz računovodskih izkazov za drugo toženko v prilogah A41 in A42 spisa. Da je bila možnost plačila kupnine s strani druge toženke majhna (tudi ob upoštevanju prihodkov iz najemnin) prav tako izhaja iz dopolnitve mnenja izvedenka D. D. z dne 3.12.2015 v postopku prisilne poravnave nad prvo toženko (priloga A152 spisa, str. 9 in 20) ter mnenja izvedenke mag. O. O. z dne 4.7.2017 v kazenskem postopku X K 000/2016 (priloga A178 spisa, str. 20 do 22). Nenazadnje pa je bila druga toženka tekom te pravde vse do zapadlosti plačila kupnine tudi sama negotova glede zmožnosti izpolnitve te svoje obveznosti in konkretnih načrtov o tem ni navajala (npr. odgovor na tožbo z dne 13.9.2018, list. št. 107 spisa). 28 Npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 134/2005 z dne 6. 4. 2006 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Cpg 58/2015 z dne 20. 3. 2015. 29 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 871/2011 z dne 13. 3. 2013 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 12/2004 z dne 15. 2. 2005. 30 Npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 231/2017 z dne 21. 6. 2017 ter sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cst 359/2016 z dne 7. 6. 2016, opr. št. Cst 211/2016 z dne 5. 4. 2016 in opr. št. Cst 316/2013 z dne 5. 9. 2013. 31 Gre za povsem očitno dejstvo, ki ga izpostavlja tudi izvedenka mag. O. O. v svojem mnenju z dne 4. 7. 2017 v kazenskem postopku X K 000/2016 (priloga A178 spisa, str. 33 spisa), pri čemer ne držijo pritožbene navedbe, da naj bi šlo le za načelno stališče, saj ga je izvedenka izrecno aplicirala na obravnavano odsvojitev nepremičnine in pojasnila, da je v primeru slabitev na strani sredstev, ki posledično znižujejo kapital družbe, poplačilo upnikov toliko manjše (str. 33 spodaj navedenega mnenja). Prav tako je jasno, da nezavarovana in neobrestovana dolgoročna terjatev na plačilo kupnine, katere izpolnitev je vprašljiva (glej opombo št. 27 te obrazložitve), v primerjavi z odsvojeno nepremičnino pomeni siromašenje stečajne mase in slabše možnosti za poplačilo upnikov v stečaju. 32 Priloge A67 do A71 spisa. 33 Zemljiškoknjižni izpisek v prilogi A66 spisa. 34 Npr. prva pripravljalna vloga druge toženke z dne 30. 10. 2018 (red. št. 23 spisa; list. št. 147 spisa). 35 Npr. str. 12 dopolnitve pritožbe druge toženke z dne 9. 9. 2019, red. št. 88 spisa. 36 Priloge A198 do A218 in A222 do A230 spisa. 37 Npr. stroške elektrike, vode, ogrevanja, zavarovanja, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, reklamiranja, čiščenja, telefona, skupne obratovalne stroške (vključno s komunalno infrastrukturo E.) itd. Glej najemne pogodbe in račune v prilogah A198 do A218 in A222 do A230 spisa. 38 Dopolnitev mnenja izvedenke D. D. str. 87 in 88, priloga A152 spisa. 39 Iz Poročila o oceni vrednosti nepremičnine, ki ga je pripravila Š. d. o. o. in ki ga je prva toženka predložila k dopolnitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave, celo izhaja, da je bil v letu 2015 predviden prost denarni tok za lastnika 870.015,00 EUR, v naslednjih letih pa med 1,1 in 1,2 milijona EUR (priloga A62 spisa, str. 39). 40 Npr. navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi z dne 17. 12. 2018 (red. št. 32 spisa; list. št. 213 do 225 spisa), v pripravljalni vlogi z dne 15. 1. 2019 (red. št. 37 spisa; list. št. 264 do 278 spisa), v pripravljalni vlogi z dne 15. 3. 2019 (red. št. 49 spisa; list. št. 347 do 357 spisa), v pripravljalni vlogi z dne 23. 5. 2019 (red. št. 61 spisa; list. št. 423 do 429 spisa) in v pripravljalni vlogi z dne 20. 6. 2019 (red. št. 67 spisa, str. 6 do 37 vloge). 41 Zgolj golo vztrajanje pri svojem knjiženju oziroma prikazu prihodkov in odhodkov, potem ko je tožeča stranka izčrpno in podrobno izpostavila njegove nepravilnosti in nedoslednosti, ne zadošča več (2. odstavek 214. člena ZPP). 42 Npr. str. 5 pritožbe z dne 19. 9. 2019 in str. 11 dopolnitve pritožbe z dne 9. 9. 2019. 43 Prilogi A201 in A209 spisa. 44 Za tega najemnika druga toženka ni predložila najemne pogodbe. 45 Npr. navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 15. 1. 2019 (red. št. 37 spisa; list. št. 267, 268, 277 in 278 spisa) in v pripravljalni vlogi z dne 20. 6. 2019 (red. št. 67 spisa; str. 10, 32, 34 vloge). Enako izhaja npr. tudi iz dopolnitve mnenja izvedenke D. D. z dne 3.12.2015 (priloga A152 spisa, str. 16, 17, 86 in 89). 46 Npr. str. 5 pritožbe z dne 19.9.2019 in str. 11 dopolnitve pritožbe z dne 9 .9. 2019. 47 Gre za poslovne prostore v dvorani 18, ki so v lasti I. d. d. (priloga A153 spisa). 48 Priloga A92 spisa. 49 Prijava terjatev upnika I. d. d. v prilogah A94, A153 in A241 spisa. 50 Navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 23. 5. 2019 (red. št. 61 spisa; list. št. 427 spisa). 51 Ob tem ne gre prezreti, da je bila upniku I. d. d. priznana ločitvena pravica na terjatvah iz najemnin le v višini 123.441,43 EUR (opomba 11 popravljenega posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 11. 11. 2019 v prilogi A244 spisa). V presežku do 195.233,57 EUR bi namreč terjatve iz naslova najemnine (v kolikor bi se prostori še naprej oddajali v najem) lahko služile za poplačilo tega ločitvenega upnika, ki bi za to razliko v manjši meri participiral v splošni stečajni masi. 52 Glej 2. člen sporazuma v prilogi A92 spisa. 53 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 365/2017 z dne 21. 6. 2017 in sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 101/2013 z dne 11. 11. 2014. 54 Najemne pogodbe in računi v prilogah A198 do A218 in A222 do A230 spisa. 55 Na tem mestu pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da je materialnopravno zmotna pritožbena navedba druge toženke, da bi v primeru neobratovanja zadevne nepremičnine v stečaju fiksni stroški (v pavšalno zatrjevani višini 300.000,00 EUR letno) bremenili splošno stečajno maso. Skladno s 6. točko 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP bi namreč takšni stroški bremenili posebno stečajno maso. Da (zaradi teh stroškov) do popolačila ločitvenih upnikov v stečaju sploh ne bi moglo priti, pa druga toženka niti ni zatrjevala. 56 Smiselno npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1977/2017 z dne 1. 3. 2018 in sodba Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cpg 180/2019 z dne 30. 10. 2019. Glej npr. tudi 1. odstavek 90. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami). 57 Priloga A1 pridruženega spisa VIII Pg 4620/2014. 58 Npr. pripravljalna vloga z dne 17. 12. 2018 (red. št. 32 spisa; list. št. 203 spisa). 59 Npr. pripravljalna vloga z dne 15. 4. 2019 (red. št. 52 spisa; list. št. 367 spisa). 60 Drugačne presoje druga toženka ne more doseči z neutemeljenim sklicevanjem na posamezne iz konteksta iztrgane zapise v obrazložitvi sklepov prvostopenjskega in pritožbenega sodišča o stranski intervenciji na strani tožene stranke (red. št. 50 in 58 spisa), ki sta v tisti fazi postopka temeljila zlasti na podlagi dotedanjih navedb stranskega intervenienta in deloma druge toženke oziroma na podlagi v tistem pritožbenem postopku nespornih dejstvih, pri čemer se je pritožil (le) stranski intervenient na strani tožene stranke. 61 Priloga B23 spisa. 62 Priloge B264 do B266 spisa. 63 Tretja pripravljalna vloga prve toženke z dne 15.4.2019 (red. št. 52 spisa; list. št. 368 spisa). 64 Ker je druga toženka trdila le, da naj bi stečajni upravitelj spregledal sporni dopis, ne da bi kakorkoli prerekala (dokazno podprte) gornje navedbe stečajnega upravitelja prve toženke, sodišče prve stopnje tudi iz tega razloga utemeljeno ni zaslišalo nekdanjega direktorja prve toženke v zvezi s tem dopisom. 65 Glej določbo 2. odstavka 244. člena ZFPPIPP. 66 Glej 245. oziroma 246. člen ZFPPIPP. 67 Glej 1. odstavek 488. člena ter 493. člen OZ. 68 V zvezi s tem druga toženka v pritožbi z dne 19. 9. 2019 na str. 23 celo posredno priznava, da je bil predmet pogodbe obremenjena nepremičnina. 69 Zakonska subrogacija je oblika zakonske cesije (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 359/2015 in N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, splošni del, 2. knjiga, str. 309). 70 Glej določbo 2. odstavka 244. člena ZFPPIPP. 71 Priloge B4, B87, B88, B94 do B99 ter B161 do B165 spisa. 72 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 764/2013 z dne 15. 10. 2013 in N. Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-fin-Lex d.o.o., Ljubljana 2017, str. 605. 73 Priloga B31 oziroma B169 spisa. 74 Dopis v prilogi B172 oziroma B260 spisa. 75 Npr. navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 17. 12. 2018 (red. št. 32 spisa; list. št. 202 do 211 spisa) v pripravljalni vlogi z dne 15. 3. 2019 (red. št. 49 spisa; list. št. 337 do 340 spisa), v pripravljalni vlogi z dne 23. 5. 2019 (red. št. 61 spisa; list. št. 421 do 423) in v pripravljalni vlogi z dne 20. 6. 2019 (red. št. 67 spisa; str. 4 in 5 vloge) v zvezi s prilogami A48, A105 do A116, A137, A140, A146 in A166 ter B90 do B92, B100 do B151 in B153 do B160 spisa. 76 Npr. korespondenca med stečajnim upraviteljem prve toženke in direktorjem druge toženke v prilogah B22 do B25 spisa. 77 Priloga B282 spisa. 78 Priloge B294 do B309 spisa. 79 Pripravljalna vloga druge toženke z dne 20. 6. 2019, red. št. 66 spisa, str. 6 vloge. 80 Npr. str. 15 pritožbe z dne 19. 9. 2019. Do teh navedb se je pritožbeno sodišče opredelilo v opombi št. 31 obrazložitve. 81 Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1269/2019 z dne 16. 10. 2019. 82 Glej npr. opombo št. 27 te obrazložitve. 83 Na tem mestu pritožbeno sodišče le še dodaja, da za utemeljitev, da so vsa zgoraj izpostavljena pravno relevantna dejstva z gotovostjo podana, omenjeno mnenje z dopolnitvami izvedenke mag. O. O. niti ni odločilno, kar izhaja tudi iz te obrazložitve pritožbenega sodišča, zato druga toženka s pritožbenimi poskusi omajati to mnenje ne more uspeti. 84 Priloga A175 v zvezi s prilogo A176 spisa. 85 Npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 102/2006 z dne 10. 4. 2008. 86 Priloga B310 spisa. 87 Priloga B290 oziroma B293 spisa. 88 Npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 259/2013 z dne 21. 5. 2015, opr. št. II Ips 568/2009 z dne 8. 12. 2011, opr. št. II Ips 297/2010 z dne 9. 2. 2012, opr. št. II Ips 299/2007 z dne 16. 12. 2009, opr. št. II Ips 654/2001 z dne 5. 9. 2002 in opr. št. II Ips 381/99 z dne 17. 2. 2000, sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2266/2017 z dne 9. 5. 2018 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1318/2017 z dne 21. 2. 2018. 89 Npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 102/2017 z dne 21. 2. 2017, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 972/2016 z dne 9. 2. 2017, smiselno pa tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 259/2013 z dne 21. 5. 2015. 90 Npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 44/2014 z dne 8. 10. 2015, opr. št. II Ips 259/2013 z dne 21. 5. 2015, opr. št. II Ips 568/2009 z dne 8. 12. 2011, opr. št. II Ips 297/2010 z dne 9. 2. 2012, opr. št. II Ips 299/2007 z dne 16. 12. 2009, opr. št. II Ips 654/2001 z dne 5. 9. 2002 in opr. št. II Ips 381/99 z dne 17. 2. 2000, sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2266/2017 z dne 9. 5. 2018 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1318/2017 z dne 21. 2. 2018. 91 Tožeča stranka ima namreč obligacijsko pravico (v stečaju priznane denarne terjatve) do prve toženke, ki je bila s sporno vknjižbo kršena (podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2266/2017 z dne 9. 5. 2018). 92 Npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 259/2013 z dne 21. 5. 2015, sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2266/2017 z dne 9. 5. 2018 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1318/2017 z dne 21. 2. 2018. 93 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1614/2015 z dne 3. 2. 2016. 94 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 972/2016 z dne 9. 2. 2017. 95 Npr. navedbe druge toženke v pripravljalni vlogi z dne 30. 10. 2018 (red. št. 23 spisa; list. št. 147 spisa) in v pripravljalni vlogi z dne 31. 1. 2019 (red. št. 40 spisa; list. št. 300 spisa) ter navedbe prve toženke v pripravljalni vlogi z dne 11. 2. 2019 (red. št. 44, list. št. 320 spisa). Enako izhaja tudi iz primopredajnega zapisnika za zadevno nepremičnino z dne 31. 12. 2014 (priloga B254 spisa). 96 Npr. A. Polajnar Pavčnik: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, splošni del, 2. knjiga, str. 53. 97 Smiselno npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1775/2017 z dne 24. 1. 2018 (tč. 6 obrazložitve), v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 972/2016 z dne 9. 2. 2017. 98 Tožba za ugotovitev ničnosti sporne prodajne pogodbe pa ji je bila v zadevi VIII Pg 4620/2014 vročena prav tako že 8. 12. 2014 (vročilnica na red. št. 3 spisa VIII Pg 4620/2014). 99 Npr. str. 5 in 6 njene pritožbe z dne 19. 9. 2019. 100 Zemljiškoknjižni izpiski za zadevno nepremičnino v prilogah A66 in B13 spisa. 101 Prilogi A57 in A58 spisa. Zaznamba vrstnega reda je razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice, ki ni opravljeno v korist določene osebe – gre torej za abstraktni razpolagalni pravni posel. Predlog za zaznambo vrstnega reda je sam po sebi zapis razpolagalnega pravnega posla, ki je podlaga za dovolitev zaznambe. Nastop tega pravnega dejstva ̶ da je bil izjavljen razpolagalni pravni posel, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi ̶ dokazuje že predlog sam (npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2919/2008 z dne 10. 09. 2008). 102 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2075/2016 z dne 21. 12. 2016 in opr. št. II Cp 132/99 z dne 1. 12. 1999, sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 233/2014 z dne 18. 06. 2014, sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 243/2016 z dne 27. 10. 2016 ter sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 34/2015 z dne 26. 3. 2015. 103 Npr. J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 3. knjiga, str. 442 in 443. 104 Sklepa o zavarovanju na red. št. 6 spisa XI Pg 1384/2018 in na red. št. 65 spisa VIII Pg 4620/2014, s katerima je bilo drugi toženki prepovedano razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018 ter odtujitev in obremenitev zadevne nepremičnine. 105 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 444/2019 z dne 13. 3. 2019, opr. št. I Cp 2325/2017 z dne 29. 11. 2017, opr. št. I Cpg 450/2017 z dne 10. 10. 2017, opr. št. I Cp 878/2013 z dne 3. 4. 2013, opr. št. I Cp 689/2012 z dne 13. 3. 2012 in opr. št. II Cp 1587/2009 z dne 6. 5. 2009. 106 Npr. sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (2. točka obrazložitve). 107 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 84/2017 z dne 22. 5. 2018 (29. točka obrazložitve). 108 Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe druge toženke in stranskega intervenienta na strani tožene stranke zoper 4. točko izreka odločbe z dne 12. 7. 2019 že zavrglo tožbo v delu, kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti pravnega posla za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018 ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom te zaznambe. 109 Smiselno glej npr. še odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Cpg 1400/2016 z dne 9. 2. 2017 ter N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 61 do 64.