Jedro

Dokončna odločba, s katero pristojni organ ugotovi, da občan stalno ne prebiva na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča oz. kot potrdilo o spremembi naslova stalnega prebivališča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu ( ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14.11.2001. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo Upravne enote K. z dne 28.7.1997, s katero je bilo ugotovljeno, da M.Č., roj. ... v G., ne prebiva na naslovu Ulica J.P., K. (1. točka izreka) in odločeno, da ko postane ta odločba dokončna, izbriše organ imenovanega iz registra prebivalstva Upravne enote K. (2. točka izreka) ter, da je imenovani v skladu s 4. odstavkom 5. člena Zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (ZENO, Uradni list SRS, št. 6/83 in Uradni list RS, št. 26/90 in 11/91), dolžan prijaviti dejansko stalno prebivališče v roku 8 dni po dokončnosti odločbe (3. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da gre v zadevi za postopek iz 8. člena ZENO. Pritrjuje stališču tožene stranke, da je namen ZENO v zagotavljanju evidence o tem, kje občani dejansko prebivajo. V postopku je bilo ugotovljeno (zapisniki o zaslišanju tožnika in prič, dopis Policijske uprave K., vpogled v pravnomočno sodbo, v zadevi izpraznitve stanovanja, katerega lastnik je P. d.d. K.), da tožnik ne prebiva na naslovu v K., ampak da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu H. Tožnik v tožbi ne izpodbija ugotovitve tožene stranke in organa prve stopnje, da je dne 3.9.1997 sam prijavil naslov H., kot naslov stalnega prebivališča, prav tako ne izpodbija ugotovitve, da ne prebiva na naslovu v K. Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožnik navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Smiselno ponovi tožbene navedbe, da je po osamosvojitvi proti njemu in njegovi ženi bilo uvedenih več kot 40 različnih postopkov, ki pomenijo golo politikantstvo, s tem pa je bila uničena njegova družina. Izraža kritiko nad delom državnih organov in meni, da je izpodbijana sodba nezakonita, protiustavna in pomeni "golo prikrivanje kriminala in v kriminal vpletenih državnih organov". Prosi za korektno razrešitev zadev, ki so bile po njegovem mnenju usmerjene proti državljanom Republike Slovenije drugih narodnosti, po osamosvojitvi Slovenije. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in temelji na zakonu.

ZENO, ki je veljal v času odločanja organa prve stopnje, je v 1. odstavku 3. člena določal, da je stalno prebivališče naselje, v katerem se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi. Prijava in odjava stalnega prebivališča in prijava spremembe naslova stanovanja je obvezna za vse občane, kadar se v nekem naselju stalno naselijo oziroma iz naselja za stalno odselijo ali spremenijo naslov stanovanja v istem kraju (1. odstavek 5. člena ZENO).

V obravnavani zadevi je pristojni organ, ker je bil podan sum, da tožnik stalno ne prebiva na naslovu v K. uvedel postopek za ugotovitev dejanskega stanja, za kar je imel pooblastilo v določbah 1. odstavka 8. člena ZENO. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in potrjujejo podatki v upravnih spisih, je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da tožnik ne prebiva na naslovu K., Ulica J.P., pač pa na naslovu H., P. Glede na takšno dejansko stanje, ki mu tožnik niti ne nasprotuje, je bilo po presoji pritožbenega sodišča pravilno odločeno, da se tožnika po dokončnosti upravne odločbe (s katero je bilo ugotovljeno, da ne prebiva na naslovu v K.), izbriše iz registra stalnega prebivalstva Upravne enote K. Po določbah 8. člena ZENO namreč dokončna odločba, s katero pristojni organ ugotovi, da občan stalno ne prebiva na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča oziroma kot potrdilo o spremembi naslova stalnega prebivališča. Po presoji pritožbenega sodišča so pritožbene navedbe za odločanje o pritožbi neupoštevne in na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

Tožnik ni navedel pritožbenih razlogov zaradi katerih izpodbija sodbo, pritožbeno sodišče pa je ob preizkusu, ali je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 16. členom ZUS) ugotovilo, da do takih kršitev ni prišlo in da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.