Jedro

V zvezi z vprašanjem, ali gre za že pravnomočno razsojeno zadevo o istem vprašanju (res iudicata), je bistveno, ali se v tem postopku uveljavlja identičen tožbeni zahtevek in če tožnik temelji tožbeni zahtevek na istem materialnopravnem razmerju. V obravnavani zadevi tožnik ne uveljavlja istega tožbenega zahtevka oziroma istega predmeta spora, pri utemeljitvi zahtevka pa se sklicuje na drugo pravno podlago oziroma tožbeni temelj. Nova tožba se tudi ne opira na isti sklop dejstev, o katerem je odločalo sodišče v zadevi Pd 281/2009, ne glede na kasnejši izvršilni postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo (točka I izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 391,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Ne strinja se s stališčem, da uveljavlja zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno. Navaja, da je šlo v zadevi In 74/2011 za izplačilo razlike v plači, v obravnavani zadevi Pd 64/2020 pa gre za izplačilo denarnega nadomestila za brezposelnost. Zahtevka nista enaka, različen je tožbeni temelj. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča RS, ki je v podobni zadevi (sodba VIII Ips 99/2015) zavzelo stališče, da odločba Zavoda RS za zaposlovanje vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med delavcem in delodajalcem. O novem zahtevku sodišče še ni odločalo. Stranki, ki je uveljavljala zahtevek na enem temelju (podlagi), ne bi smeli odreči sodnega varstva, da svojo terjatev uveljavlja na drugačni podlagi. Pri presoji, ali gre v zadevi za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče oceniti, ali je podana istovetnost pravdnih strank (subjektivna identiteta) in istovetnost tožbenega zahtevka (objektivna identiteta). Pri presoji objektivne identitete se teorija večinsko zavzema za uporabo procesne ekvivalenčne teorije, po kateri sta za opredelitev spornega predmeta enako pomembna tožbeni predlog in tožbeni temelj. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 319. člen ZPP, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ker je 20. 1. 2021 podal zahtevo za uvedbo inšpekcijskega pregleda pri toženi stranki, predlaga, da pritožbeno sodišče prekine postopek in z odločanjem počaka do odločitve v inšpekcijskem postopku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo. Štelo je, da je v obravnavani in že razsojeni zadevi podana subjektivna identiteta, saj sta stranki v obeh sporih isti, prav tako je podana objektivna istovetnost zahtevkov, torej naj bi bilo o stvari, ki je predmet tega spora, že razsojeno (res iudicata).

6. Tožnik v tem individualnem delovnem sporu zahteva plačilo zneska 3.405,78 EUR, za kolikor naj bi bila tožena stranka obogatena za nadomestila plače, izplačana s strani Zavoda RS za zaposlovanje. V delovnem sporu pred sodiščem prve stopnje Pd 281/2009 je tožnik zoper toženo stranko uveljavljal zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in reparacijo. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave Pd 281/2009 z dne 4. 1. 2010 pravnomočno razsodilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto z dne 22. 7. 2009 nezakonita in se razveljavi, ugotovilo, da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 7. 2009, temveč še traja, tožena stranka pa mu je dolžna vzpostaviti delovno razmerje, ga pozvati nazaj na delo, in sicer na ustrezno delovno mesto ter mu zagotoviti vpis delovne dobe v evidenci pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Toženi stranki je naložilo, da tožniku obračuna bruto znesek nadomestila plače za posamezne mesece in regres, vse za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dne izdaje sodbe sodišča, kot če bi delal, plača davke in prispevke ter tožniku izplača neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 1.125,00 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

7. Sodišče prve stopnje je štelo, da je bilo o tožnikovi terjatvi, ki jo uveljavlja v tem sporu in ki se nanaša na konkretno višino obveznosti tožene stranke do tožnika iz naslova izplačila nadomestil plače za čas od 1. 7. 2009 do 31. 12. 2009, že pravnomočno odločeno z zgoraj povzeto sodbo na podlagi pripoznave Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanjega oddelka v Kranju, v povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju In 74/2011 z dne 25. 10. 2016, ker je menilo, da dejansko podlago zahtevka v tem sporu predstavlja sklop dejstev, povezanih z vprašanjem dolgovane višine nadomestila plače za sporno obdobje, oziroma z vprašanjem, ali je bilo za sporno obdobje tožniku od višine nadomestila plače, ki bi mu pripadalo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, pravilno odšteto denarno nadomestilo ali pa bi mu morala tožena stranka plačati celotno nadomestilo plače, ne da bi od njega odštela denarno nadomestilo za primer brezposelnosti.

8. Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. V zadevi Pd 281/2009 (v zvezi s sklepom izvršilnega sodišča v zadevi In 74/2011) je bilo tožniku med drugim prisojeno nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Predmet novega spora je obogatitveni zahtevek. V zvezi z vprašanjem, ali gre za že pravnomočno razsojeno zadevo o istem vprašanju (res iudicata), je bistveno, ali se v tem postopku uveljavlja identičen tožbeni zahtevek in če tožnik temelji tožbeni zahtevek na istem materialnopravnem razmerju (prim. Lojze Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list republike Slovenije, Ljubljana, 2002, stran 315 in nadaljnje). V obravnavani zadevi tožnik ne uveljavlja istega tožbenega zahtevka oziroma istega predmeta spora, pri utemeljitvi zahtevka pa se sklicuje na drugo pravno podlago oziroma tožbeni temelj. Nova tožba se tudi ne opira na isti sklop dejstev, o katerem je odločalo sodišče v zadevi Pd 281/2009, ne glede na kasnejši izvršilni postopek.

9. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.