Jedro

Iz izreka izpodbijanega sklepa res ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zavrnilo (tudi) pritožnikov podrejeni predlog za obročno plačilo sodne takse. Vendar je glede na okoliščine primera zaključiti, da je sodišče zavrglo celoten predlog, ki ga je pritožnik podal dne 4.11.2014, saj sta se tako poziv na dopolnitev predloga kot opozorilo, če pritožnik ne bo ravnal v skladu z navedenim pozivom, nanašala na vse predlagane oblike taksnih oprostitev in tako za nobeno od oblik ni bilo mogoče vsebinsko odločati, ker pritožnik ni predložil popolnega obrazca o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tretjega toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, ki ga je podal dne 4.11.2014, zavrže. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedeni predlog zavrglo, ker tretji toženec svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse ni dopolnil v skladu s sklepom sodišča z dne 15.12.2014 - ni namreč predložil popolnega obrazca Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) (ni predložil zadnje, četrte strani obrazca ZST-1, ki vsebuje izjavo, s katero predlagatelj prevzame materialno in kazensko odgovornost za točnost in resničnost v obrazec vpisanih podatkov).

Zoper sklep se pritožuje tretji toženec po pooblaščencu. Navaja, da je z vlogo z dne 21.1.2015 predlog dopolnil, predložil je zahtevno dokumentacijo z vsemi podpisi. Ni razloga, da četrte strani ne bi podpisal in poslal. Tretje toženec ne ve, kje bi se ta stran lahko „izgubila“. Glede na zavrženje pa jo s to pritožbo podpisano ponovno pošilja. Zato predlaga, da se sklep o zavrženju odpravi in tretje toženca oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in odloči o obročnem plačilu sodne takse, kot je bilo podrejeno pri predlogu za taksno oprostitev tudi predlagano, sodišče prve stopnje pa o tem ni odločalo.

Pritožba ni utemeljena.

Kot izkazujejo spisovni podatki, tretje toženec sodišču ni predložil celotne izjave o premoženjskem stanju, saj manjka zadnja stran te izjave, ki je podana na predpisanem obrazcu in to stran, ki vsebuje izjavo s katero predlagatelj prevzame materialno in kazensko odgovornost za točnost in resničnost v obrazec vpisanih podatkov, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in so drugačne pritožbene trditve neutemeljene in brezpredmetne.

Pritožnik je z vlogo z dne 4.11.2014 predlagal oprostitev plačila sodne takse, podrejeno pa odlog plačila oz. obročno plačilo takse. Torej je predlagal vse z ZST-1 predvidene oblike taksnih oprostitev. Za vse oblike taksnih oprostitev je predviden isti postopek dokazovanja izpolnjevanja pogojev zanje – stranka mora predlogu predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu (12. člen ZST-1). Pritožnik tega ni storil, zaradi česar je bil s strani sodišča s sklepom z dne 15.12.2014 pozvan, da naj to stori in bil opozorjen na posledice, če tako ne bo ravnal. Poziv se je glede na prej navedeni 12. člen ZST-1 nanašal na vse predlagane oblike taksne oprostitve in ne zgolj na eno od oblik. In ker pritožnik ni ravnal v skladu s sklepom sodišča z dne 15.12.2014, je sodišče njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks z izpodbijanim sklepom zavrglo. Iz izreka izpodbijanega sklepa res ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zavrnilo (tudi) pritožnikov podrejeni predlog za obročno plačilo sodne takse. Vendar je glede na prej navedene okoliščine primera zaključiti, da je sodišče zavrglo celoten predlog, ki ga je pritožnik podal dne 4.11.2014, saj sta se tako poziv na dopolnitev predloga kot opozorilo, če pritožnik ne bo ravnal v skladu z navedenim pozivom, nanašala na vse predlagane oblike taksnih oprostitev in tako za nobeno od oblik ni bilo mogoče vsebinsko odločati, ker pritožnik ni predložil popolnega obrazca o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, kot je bilo že predhodno ugotovljeno.

Ker pritožba glede na obrazloženo ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v povezavi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).