Jedro

Uveljavljanje pravic za primer brezposelnosti ne izključuje sodnega varstva zoper dokončno odločbo delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavca.

Izrek

Revizija se zavrne. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo v zvezi s sklepom v.d. direktorja tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnice z dne 1.2.1996, ker je ugotovilo, da je že tožena stranka sama (sklep nadzornega sveta z dne 29.3.1996) navedeni sklep razveljavila. Hkrati je v skladu z zahtevkom s sodbo odpravilo sklep nadzornega sveta tožene stranke z dne 12.3.1996, o potrditvi sklepa v.d. direktorja o prenehanju delovnega razmerja tožnice s 1.2.1996, ker je postal tak dokončni sklep z naknadno razveljavitvijo prvostopnega sklepa brezpredmeten. Ne glede na takšne odločitve pa je v okviru zahtevka priznalo tožnici pravice iz delovnega razmerja le za čas od 1.2.1996 do 14.4.1996. Ugotovilo je, da je bil naknadno 20.5.1998 pri toženi stranki tožnici izdan nov sklep o prenehanju delovnega razmerja s 15.4.1996 zaradi neupravičene odsotnosti z dela in nevrnitve na delo. Ta sklep je predmet drugega sodnega postopka in zato se bo tudi vprašanje tožničinih pravic iz delovnega razmerja od 15.4.1996 dalje reševalo v okviru tega spora.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 6. in 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 12/2003) in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku tega člena pred sodiščem druge stopnje ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijske razloge gradi na dodatni ugotovitvi, da je tožnica po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki pri pristojnem Zavodu za zaposlovanje uspešno uveljavila pravice za primer brezposelnosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki za določen čas. Za takšno pogodbo tožena stranka sploh ni vedela, vsekakor pa takšno ravnanje tožnice dokazuje, da tožnica po 1.2.1996 pri toženi stranki sploh ni nameravala več delati.

Uporabo pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred Zavodom za zaposlovanje je tožena stranka uveljavljala kot nov dokaz tudi v predlogu za obnovo postopka, ki ga je sodišče pravnomočno zavrnilo (sklep sodišča druge stopnje, opr. št. Pdp 1666/2001-3, z dne 18.4.2003, v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje, opr. št. Pd 165/96, z dne 22.6.2001).

Revizija je bila v skladu z določbami 375. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru predlaga njeno zavrnitev, ker revizijski razlogi naj ne bi bili podani.

Revizija ni utemeljena.

V skladu z določbami 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 370. člena ZPP), razen če se nova dejstva in novi dokazi nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (372. člen ZPP).

Uporaba pogodbe o zaposlitvi tožnice za določen čas, za katero tožena stranka ni vedela, v postopku pri zavodu za zaposlovanje ne pomeni nedovoljenega razpolaganja tožnice v tem sporu, v katerem je tožnica izpodbijala sklepa o prenehanju delovnega razmerja in uveljavlja pravice iz delovnega razmerja od 1.2.1996 dalje. Uveljavljanje pravic za primer brezposelnosti po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Ur. l. RS, štev. 5/91 do 67/02) ne izključuje sodnega varstva zoper dokončno odločbo delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, tako da zaradi tega v reviziji očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 6. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem druge in prve stopnje nista bili podani.

Revizijske navedbe o uporabi pogodbe o zaposlitvi za določen čas v postopku pri Zavodu za zaposlovanje pomenijo glede dejanske podlage izpodbijane sodbe so zatrjevanje novih dejstev, na katera se tožena stranka v reviziji ne more uspešno sklicevati oziroma jih revizijsko sodišče glede na določbo 3. odstavka 370. člena ZPP ne more upoštevati. Drugih utemeljitev uveljavljanih revizijskih razlogov tožena stranka ni navajala.

Ob materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti revizijsko sodišče ugotavlja, da ob naknadni razveljavitvi sklepa v.d. direktorja tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnice s 1.2.1996 s strani nadzornega sveta tožene stranke (sklep nadzornega sveta z dne 29.3.1996) tožnici delovno razmerje na podlagi razveljavljenega sklepa ni prenehalo in ji je zato sodišče zakonito priznalo sicer pavšalno uveljavljane pravice iz delovnega razmerja vendar le do 14.4.1996, ker naj bi tožnici z naslednjim dnem delovno razmerje prenehalo na drugi podlagi, ki ni bila predmet tega spora.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker tožnica z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k pojasnitvi zadeve, sama krije stroške, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora.