Jedro

V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje izvedenih dokazov ni ustrezno povzelo, niti odločitve ustrezno obrazložilo. Sodišče mora namreč na konkreten način in z zadostno jasnostjo navesti razloge o vseh odločilnih dejstvih. Razlogi morajo biti jasni in si med seboj ne smejo nasprotovati. Iz razlogov sodbe mora izhajati, zakaj se je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen oziroma neutemeljen, saj je le v takšnem primeru mogoče preizkusiti pravilnost sodbe v postopku pravnih sredstev. Obrazložitev sodbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in ugotovljeno dejansko stanje. Iz sodbe mora izhajati, katera dejstva je sodišče ugotovilo za resnična in na podlagi katerih dokazov (8. člen ZPP). Zgolj to, da je sodišče prve stopnje sprejelo izvedensko mnenje in ugotovilo, da ni relevantnih razhajanj med izvedenskim mnenjem in razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, izpovedjo izvedene priče, izjavo tožnikovega osebnega zdravnika in lastnimi ugotovitvami, ne dosega standarda obrazložene sodbe, zato njen preizkus ni mogoč.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 18. 11. 2014 in št. ... z dne 18. 11. 20141 v delu, da je tožnik od 29. 11. 2014 dalje zmožen za delo, in se ugotovi, da je bil od 30. 11. 2014 do 2. 2. 2015 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. Obenem je sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka sama (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Povzema sodbo in pridobljeno izvedensko mnenje. Že v postopku pred sodiščem prve stopnje je izpostavljal zlasti, da sodni izvedenec ni upošteval izvidov z dne 18. 10. in 25. 11. 2014, v katerih je kirurg predlagal bolniški stalež ter z dne 8. 1. 2015, s katerim se ugotavlja zavrta in boleča gibljivost torakalne hrbtenice, in dejstvo, da mu je bilo predpisano protibolečinsko zdravilo, za katerega so v navodilu za uporabo med stranskimi učinki tudi takšni, ki vplivajo na sposobnost za vožnjo, ki je pomemben sestavni del njegovega pretežno terenskega dela. Sodišče prve stopnje je kljub pomanjkljivostim in kljub izpovedi priče A.A. v celoti sprejelo izvedensko mnenje B.B. kot natančno, jasno in razumljivo. V razlogih sodbe ni odgovorilo na pomanjkljivosti izvedenskega mnenja, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Priča je v zvezi z zapisom v izvidu z dne 8. 1. 2015, da je gibljivost tožnikove torakalne hrbtenice zavrta in boleča, izpovedala, da zgolj omejena gibljivost torakalne hrbtenice na delazmožnost ne vpliva, vpliva pa bolečina. Prav bolečina je bila tudi vzrok za zavrto gibljivost. Priča je izpovedala, da gibljivost torakalne hrbtenice znaša 30 stopinj, kar je v nasprotju z mnenjem izvedenca, da gibljivosti torakalne hrbtenice sploh ni. Tega sodišče niti ni povzelo v izpodbijano sodbo, zaradi česar je podana kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Dela izvida z dne 8. 1. 2015 sodni izvedenec ni upošteval pri podaji mnenja, zato je nepopolno. Ker ni bil postavljen nov izvedenec, je podana bistvena kršitev določb postopka, pri čemer sodišče ni niti obrazložilo razlogov za takšno postopanje. Iz sodbe ni razvidno, na kakšni podlagi je sodišče zaključilo, da pri delu ni takšnih gibov, da bi se morala gibati torakalna hrbtenica. Poleg tega je priča izpovedala še, da zdravilo Zaldiar vpliva na delovno zmožnost, kar je tudi razlog za postavitev novega izvedenca. Nasprotje med izvedenskim mnenjem in izpovedjo izvedene priče ni bilo razčiščeno. Zaključek sodišča prve stopnje, da omejena in boleča gibljivost torakalne hrbtenice na delazmožnost ni vplivala, je pavšalen. V zvezi s tem je napačno interpretiralo tudi izjavo osebnega zdravnika, da naj bi bolečine uspešno blažil z Zaldiarjem, saj česa takega ni izjavil. Izjava osebnega zdravnika, da gre za blago zdravilo, je v nasprotju z izpovedjo priče in mnenjem sodnega izvedenca o stranskih učinkih zdravila. Sodišče ni upoštevalo izpovedi priče, da na delovno zmožnost vplivata bolečnost in stranski učinki zdravil. Protispisno je zaključilo, da v zvezi z jemanjem zdravila Zaldiar ni navajal, da bi imel stranske učinke. Že v tožbi je izpostavil, da se zaradi zdravil v službo ne vozi sam, pri čemer je izpostavil tudi vprašanje odgovornosti v primeru eventualne prometne nesreče. S tem v zvezi je bil tudi zaslišan. Napačen je tudi zaključek, da bi mu osebni zdravnik v primeru stranskih učinkov zdravilo zamenjal. Utemeljen je bil tudi predlog, da se ga ponovno zasliši, kar pa je sodišče prve stopnje zavrnilo. Glede na razlike dopolnilnih izvedenskih mnenj o pogostosti uživanja zdravila, ki jih sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni povzelo, bi ga bilo potrebno zaslišati. Predlaga vrnitev zadeve v novo sojenje in priglaša stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima take pomanjkljivosti, da se je ne da niti preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih. Gre za kršitev, na katero se pazi po uradni dolžnosti, in ima za posledico razveljavitev sodbe, ne da bi se pritožbeno sodišče spuščalo v vsebinsko obravnavanje pritožbe.

5. V obravnavani zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženca z dne 8. 12. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 18. 11. 2014, po kateri je tožnik nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu od 15. 11. 2014 do 28. 11. 2014, od 29. 11. 2014 dalje pa je za delo zmožen. Gre torej za spor o začasni nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu v uveljavljanem obdobju.

6. Sodišče prve stopnje za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi s tožnikovo zmožnostjo za opravljanje svojega dela komercialist II z odgovornostjo za tuje stranke, ki je pretežno terensko, v preostalem pa pisarniško, izvajalo obširen dokazni postopek, v katerem je med drugim vpogledalo in prebralo listine v sodnem in upravnem spisu, zaslišalo tožnika, pridobilo pisno izvedensko mnenje in več pisnih dopolnitev tega mnenja ter izvedenca zaslišalo, zaslišalo izvedeno pričo in opravljalo poizvedbe pri tožnikovem izbranem osebnem zdravniku. Na podlagi izvedenskega mnenja, ki ga v izpodbijani sodbi tudi sicer selektivno povzema, vendar pa v celoti sprejema, je zaključilo, da je bil tožnik v spornem obdobju za delo zmožen. Takšen zaključek sodišča prve stopnje pa nima razlogov o odločilnih dejstvih. Le pavšalno in povsem nekonkretizirano ter neobrazloženo je namreč ugotovilo, da ni relevantnih razhajanj med izvedenskim mnenjem in razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, izpovedjo izvedene priče, izjavo tožnikovega osebnega zdravnika in lastnimi ugotovitvami. Utemeljilo je le, da omejena in boleča gibljivost torakalne hrbtenice ni vplivala na tožnikovo zmožnost za delo, v nasprotju z izvedenskim mnenjem, ki med drugim za dnevne opravljanja fizioterapije in pregleda pri specialistu pri tožniku ugotavlja nezmožnost za delo in ocenjuje, da zaradi jemanja zdravila Zaldiar ni bil zmožen za vožnjo motornega vozila in niti ne za napornejšo mentalno aktivnost, pa je kot bistveno štelo, da tožnik osebnemu zdravniku ni omenjal stranskih učinkov zdravila, niti jih ni zatrjeval v sodnem postopku.

7. V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje izvedenih dokazov ni ustrezno povzelo, niti odločitve ustrezno obrazložilo. Sodišče mora namreč na konkreten način in z zadostno jasnostjo navesti razloge o vseh odločilnih dejstvih. Razlogi morajo biti jasni in si med seboj ne smejo nasprotovati. Iz razlogov sodbe mora izhajati, zakaj se je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen oziroma neutemeljen, saj je le v takšnem primeru mogoče preizkusiti pravilnost sodbe v postopku pravnih sredstev. Obrazložitev sodbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in ugotovljeno dejansko stanje. Iz sodbe mora izhajati, katera dejstva je sodišče ugotovilo za resnična in na podlagi katerih dokazov (8. člen ZPP). Zgolj to, da je sodišče prve stopnje sprejelo izvedensko mnenje in ugotovilo, da ni relevantnih razhajanj med izvedenskim mnenjem in razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, izpovedjo izvedene priče, izjavo tožnikovega osebnega zdravnika in lastnimi ugotovitvami, ne dosega standarda obrazložene sodbe, zato njen preizkus ni mogoč. Poleg tega za odločitev v tej zadevi, ko torej tožnik opravlja pretežno terensko delo, sploh ni bistveno, ali je imel zaradi uživanja Zaldiarja kakšne stranske učinke ali ne, temveč je relevantno že samo jemanje Zaldiarja. O zmožnosti tožnika za pretežno terensko delo zaradi predpisane medikamentozne terapije Zaldiar trikrat dnevno in za dnevne opravljanja fizioterapije ter pregleda pri specialistu, pri čemer je za določene dneve tožniku bolniški stalež že odobril osebni zdravnik, se sodišče prve stopnje ni opredelilo niti izpodbijana sodba o tem nima razlogov.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 354. členom ZPP ugodilo pritožbi in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje, v katerem bo potrebno odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Ugotoviti bo moralo, ali je bil tožnik v spornem obdobju, zaradi zdravstvenega stanja, zlasti pa zaradi jemanja zdravila Zaldiar, zmožen za svoje, pretežno terensko delo. V ta namen bo moralo v ponovljenem postopku dokazno oceniti vse že izvedene dokaze, posebej pa še pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca z dne 14. 10. 2014 na listovni številki 25 sodnega spisa, pisno dopolnilno izvedensko mnenje z dne 18. 8. 2016 na listovni številki 79 sodnega spisa s pripombami toženca z dne 25. 10. 2016 na listovni številki 88 sodnega spisa in pisno dopolnilno izvedensko mnenje z dne 2. 11. 2016 na listovni številki 85 sodnega spisa. Pri tem se bo moralo posebej opredeliti do tega, da je tožniku osebni zdravnik za določene dneve opravljanja fizikalne terapije in pregleda pri specialistu že izdal potrdila o upravičeni odsotnosti z dela.3 Šele nato bo ob obstoju pravnega interesa, lahko ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca in presodilo, ali je bil tožnik v vsem vtoževanem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu ali ne.

9. Pritožbeno sodišče je ob razveljavitvi sodbe razveljavilo tudi sklep o stroških postopka na prvi stopnji, in odločitev o njih, skupaj z odločitvijo o stroških pritožbe, pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo o stroških postopka odločalo na podlagi uspeha v sporu (154. člen ZPP).

1 Pravilno z dne 8. 12. 2014. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Na prilogah A20 do A25 sodnega spisa.