19. 10. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Maksimilijana Adamiča, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o., Ljubljana, na seji 19. oktobra 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Velike Lašče (Uradni list RS, št. 5/10), kolikor kategorizira javno pot "Gradež–Sloka gora" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 1375/3, k. o. Turjak, se zavrže.

2.Pobudnik sam nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik izpodbija 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Velike Lašče (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot "Gradež–Sloka gora" v delu, ki naj bi potekala po njegovem zemljišču. Zatrjuje, da je v izpodbijanem delu Odlok o kategorizaciji v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navaja, da Občina Velike Lašče (v nadaljevanju Občina) z njim ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka sporna javna pot, niti ni zaključen razlastitveni postopek, ki ga je predlagala Občina. Navaja, da je za to, da po njegovem zemljišču poteka kategorizirana javna pot, oziroma za nastanek škodljivih posledic izvedel 2. 10. 2013, ko je prejel pripravljalno vlogo Občine, ki jo je vložila na sodišče v postopku motenja posesti. Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče naloži Občini povrnitev njegovih stroškov postopka s pobudo.

Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

Pobudnik, ki se sklicuje na subjektivni rok, bi zato moral dokazati, da je za nastanek škodljivih posledic, ki jih zatrjuje, lahko izvedel šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ne more segati izven časovnega okvira enega leta pred vložitvijo pobude. Javna pot "Gradež–Sloka Gora" je bila kategorizirana že z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Velike Lašče (Uradni list RS, št. 6/99 – Odlok/99),[2] z izpodbijanim Odlokom o kategorizaciji pa od njegove uveljavitve, tj. od 9. 10. 2010. Pobudnik je k pobudi priložil zemljiškoknjižni izpisek za parc. št. 1375/3, k. o. Turjak, iz katerega izhaja, da je bila zaznamba razlastitvenega postopka po 19. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – ZJC-B), ki ureja razlastitev obstoječih javnih cest, vpisana že v letu 2010. Zato pobudnik pravočasnosti pobude ne more utemeljiti z zatrjevanjem, da so mu škodljive posledice nastale šele 2. 10. 2013, ko je prejel pripravljalno vlogo Občine, iz katere izhaja, da je po njegovem zemljišču kategorizirana javna pot. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnik s temi navedbami ni zadostil zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Ker pobuda glede na navedeno ni pravočasna, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

5.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).

[2]Zoper Odlok/99 je pobudnik vložil pobudo, ki pa jo je Ustavno sodišče s sklepom št. U-I-262/08 z dne 27. 5. 2009 zavrglo, ker ni bila vložena v roku iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS.