Jedro

Predpostavka za dodelitev BPP je, da gre za zadevo, v kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. Zapuščinski postopki s tega vidika niso nikakršna izjema, čeprav naj bi se po stališču organa v zapuščinah odločalo le o nespornih odnosih in premoženju, saj mora stranka tudi v zapuščinskem postopku opozarjati na dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Tudi okoliščina, da je zapuščinski postopek prekinjen, torej začasno stanje v postopku, ki se bo po zaključku pravde nadaljeval, ne more biti podlaga za vsebinsko presojo (ne)razumnosti tožničinih pričakovanj v obravnavani zapuščinski zadevi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 29/2012 z dne 20. 2. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo z dne 16. 1. 2012 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je tožnica zaprosila za BPP za zastopanje v zapuščinskem postopku D 231/2011, ki teče po pokojnem zunajzakonskem partnerju. V pojasnilu je navedla, da jo skrbi, ali ji bodo svaki in svakinje priznali dedovanje, na zaslišanju pa, da jo toži pokojnikova sestra, ker želi dobiti hišo in zemljo in da ji je bil odvetnik v tej zadevi že dodeljen. Na podlagi navedenega in odgovora Okrajnega sodišča v Brežicah, da je bil narok v omenjeni zapuščinski zadevi preklican, ker so bile stranke napotene na pravdo zaradi ugotovitve obsega zapuščine, je organ ocenil zadevo kot očitno nerazumno, saj je pričakovanje prosilke v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Zapuščinski postopek bo namreč le povzel pravnomočen zaključek pravde, v kateri je bila tožnici odobrena BPP, medtem ko za urejanje nespornih pravnih razmerij zadošča izjava stranke same.

2. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da po logiki toženke v zapuščinskem postopku nihče ne bi mogel pridobiti BPP, ker da se v zapuščinah odloča o nespornih odnosih in premoženju. Po njenem mnenju morajo imeti vse prave neuke stranke tudi v zapuščinskih zadevah strokovno pomoč, da se jim ne bi zgodile kakršnekoli neprijetnosti. Poudarja, da ima končane le štiri razrede osnovne šole. Prav tako ni jasno, na kaj se nanaša navedba, da „zadošča izjava stranke same“. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila tožničina prošnja za dodelitev BPP zavrnjena zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po kateri se pri presoji dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

6. Iz navedenega izhaja – drugače kot to meni tožnica –, da do BPP ni upravičena vsaka prava neuka stranka, ki izpolnjujejo finančni pogoj za dodelitev BPP, ampak je do nje upravičen prosilec le v primeru, ko je za to izpolnjen tudi vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Predpostavka je, da gre za zadevo, v kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. V tem pogledu je utemeljeno tožbeno stališče, da zapuščinski postopki s tega vidika niso nikakršna izjema, čeprav naj bi se po stališču organa v zapuščinah odločalo le o nespornih odnosih in premoženju. To stališče namreč ne upošteva, da mora stranka tudi v zapuščinskem postopku opozarjati na dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Če teh dejstev ne navede, med strankami ne morejo postati sporna, posledično pa ne more priti niti do napotitve na pravdo (prim. 210. člen Zakona o dedovanju, ZD).

7. Organ je v izpodbijani odločbi še menil, da je zadeva očitno nerazumna tudi glede na konkretno stanje obravnavanega zapuščinskega postopka, saj se bo nadaljeval šele po pravnomočnosti odločitve v odprtem pravdnem postopku, v katerem pa tožnica že ima zagotovljeno BPP. Po mnenju sodišča okoliščina, da je zapuščinski postopek prekinjen, torej začasno stanje v postopku, ki se bo po zaključku pravde nadaljeval, ne more biti podlaga za vsebinsko presojo (ne)razumnosti tožničinih pričakovanj v obravnavani zapuščinski zadevi. Pri tem v odločbi niti ni pojasnjeno, katera so pričakovanja prosilke in zakaj so ta po mnenju organa v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zato v tem delu preizkus odločbe ni mogoč.

8. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

9. Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

10. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek poviša za zahtevani 20 % DDV, torej za 70 EUR.

11.Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (1. odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).