Jedro

Iz vsebine tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave (221.b člen ZFPPIPP), izhaja, da je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, in sicer proti dolžniku in morebitnim porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen) ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo. Za te postopke se namreč v skladu z 221.b členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo). Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi).

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v nadaljnji postopek.

2. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 129662/2014 z dne 1. 10. 2014 razveljavi in tožba zavrže. 2. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sklep izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Je mnenja, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Čeprav je terjatev tožnice na seznamu terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, za tožnico sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov. Za razliko od navadne prisilne poravnave, sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne more biti izvršilni naslov, saj se v njem terjatve upnikov ne ugotavljajo (3. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP se v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja). Izvršilni naslov je lahko le notarski zapis pogodbe o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave, če jo upnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave sklene z dolžnikom (sedmi odstavek 221.e člena ZFPPIP). Tožnica takšne takšne pogodbe s toženko ni sklenila.

Tožnica sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Toženki naj naloži plačilo stroškov postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP) sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob zmotni presoji določb ZFPPIPP, predvsem določbe tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, zmotno zaključilo, da je bilo o zahtevku tožnice že pravnomočno odločeno in na tej podlagi v skladu z drugim odstavkom 319. in 274. členom ZPP tožbo nepravilno zavrglo.

5. Iz vsebine tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave (221.b člen ZFPPIPP), izhaja, da je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, in sicer proti dolžniku in morebitnim porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen) ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo. Za te postopke se namreč v skladu z 221.b členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo). Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi).

6. Iz tega izhaja, da četudi je terjatev upnika (tožnice) zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, za katere učinkuje prisilna poravnava, takšen seznam pa vsebuje izjavo dolžnika, sestavljeno v obliki notarskega zapisa, da resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka poenostavljen prisilne poravnave (četrti odstavek 221.d člen ZFPPIPP), to še ne pomeni, da tožnica s pravnomočnostjo sklepa o potrjeni prisilni poravnavi pridobi izvršilni naslov za izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. S pravnomočnostjo tega sklepa v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZFPPIPP, ki se uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave (221.b člen citiranega zakona), le preneha upnikova pravica uveljavljati v sodnem postopku (navadno) terjatev v višjem deležu, kot je določen v potrjeni prisilni poravnavi ali z višjimi obrestmi, in pred potekom rokov za plačilo, ki so določeni v potrjeni prisilni poravnavi. Ni pa pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo o terjatvi že pravnomočno odločeno.

7. V tem kontekstu pritožba utemeljeno opozarja, da je lahko v postopku poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov za izterjavo določene terjatve le pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, sestavljena v obliki notarskega zapisa pod pogoji iz sedmega odstavka 221.e člena ZFPPIPP, ki vsebuje tudi izjavo dolžnika, da je notarski zapis izvršilni naslov za izterjavo njegove obveznosti do upnika v skladu z vsebino poenostavljene prisilne poravnave.

8. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1) : Sodišče izda sklep, s katerim potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo:

1. če je bila zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave vložena v roku iz prvega odstavka 221.f člena tega zakona in

2. če je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.