Jedro

Ker dolžnik v izvršilnem naslovu določenem roku ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti, je upnik sprožil postopek prisilne izvršbe pred sodiščem. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov, torej na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo in vsebino le-te vezano in v izvršilni naslov, to je v njegovo vsebino ne more in ne sme posegati (načelo stroge formalne legalitete). Upoštevaje izvršilni naslov ni dvoma o tem, da je upnik aktivno legitimiran za vložitev tega izvršilnega predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik je dolžan sam nositi nastale mu stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor (točka I. izreka), ter naložilo dolžniku, da povrne upniku 157,68 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (točka II. izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da izpodbija sklep v celoti ter meni, da sodišče ni pravilno pristopilo k ugovornih navedbam. Sodišče zgrešeno favorizira pravnomočno sodbo nad zemljiškoknjižnim stanjem. Upnik ni bil aktivno legitimiran za vložitev tožbe, saj ni bil izključni lastnik sporne nepremičnine. Dejstvo, da upnik, ki je uspel s tako zgrešeno tožbo – sodbo, zahteva realizacijo v izvršilnem postopku, ne odvezuje izvršilnega sodišča, da ugotovi neskladnost in nemožnost izvršitve take sodbe. Sodišče je spregledalo, da je upnik z ustno najemno pogodbo dovolil stanovati v sporni nepremičnini štirim osebam, tožil pa je le eno, Ustava RS nudi neposredno varstvo družini in ne more zaradi enega iztoženega družinskega člana deložirati celotne družine. Prav tako bi moralo sodišče postaviti mladoletnemu otroku začasnega zastopnika, saj sta otroka zakonito in mimo dolžnika pridobila pravico stanovati v sporni nepremičnini. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi.

3. Upnik v svojem odgovoru na dolžnikovo pritožbo prereka pritožbene navedbe, sklicujoč se pri tem, da izvršilni predlog temelji na sodbi kot izvršilnem naslovu ter je bil upnik ves čas tudi v postopku pridobitve izvršilnega naslova solastnik in posestnik sporne nepremičnine. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je tako v dejanskem kot pravnem pogledu pravilna. Z izpodbijanim sklepom je bilo pravilno ugotovljeno da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel nobenega izmed razlogov iz 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki bi preprečil izvršbo, niti kakšnega drugega razloga, ki sicer ni predviden v citirani zakonski določbi. Kot takšen razlog, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje ne moremo šteti ugovornih zatrjevanj, da upnik ni aktivno legitimiran v tem postopku, ker ni izključni lastnik stanovanja, iz katerega naj bi se dolžnik izselil, da je bila sklenjena ustna najemna pogodba, da bi moralo sodišče postaviti začasnega zastopnika otrokom dolžnika, ter da upnik ne more deložirati izvenzakonske partnerice. Na vse te ugovorne navedbe je sodišče prve stopnje odgovorilo že v točki 6., 7., 8. in 9. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Vsi razlogi kot jih je navedlo sodišče prve stopnje so argumentirani in natančno obrazloženi ter glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilni, zato jih v izogib nepotrebnemu ponavljanju sprejema v celoti tudi sodišče druge stopnje. Zgolj zaradi pritožbenih izvajanj sodišče druge stopnje dodaja naslednje:

6. Pritožbeno ponovno izpostavljanje aktivne legitimacije upnika tako v pravdnem (postopek pridobitve izvršilnega naslova) kot v sedanjem izvršilnem postopku, ni utemeljeno. Podlaga upniku za vložitev izvršilnega predloga je izvršilni naslov, to je pravnomočna in izvršljiva sodba. Ker dolžnik v izvršilnem naslovu določenem roku (v 60 dneh od prejema sodbe sodišča prve stopnje ni izpraznil nepremičnine, hkrati pa v 15 dneh od prejema sodbe sodišča prve stopnje ni povrnil tožniku – upniku pravdnih stroškov) ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti, je upnik sprožil postopek prisilne izvršbe pred sodiščem. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov, torej na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo in vsebino le-te vezano in v izvršilni naslov, to je v njegovo vsebino ne more in ne sme posegati (načelo stroge formalne legalitete). Upoštevaje izvršilni naslov ni dvoma o tem, da je upnik aktivno legitimiran za vložitev tega izvršilnega predloga.

7. Pritožbene trditve o ustno sklenjeni najemni pogodbi z upnikom za nedoločen čas, prav tako niso utemeljene. To dejstvo je dolžnik izpostavljal že v ugovornem postopku in je sodišče na njegove navedbe odgovorilo v točki 7 izpodbijanega sklepa. Dolžnik ne zatrjuje, da bi bila po izdaji izvršilnega naslova sklenjena najemna pogodba, torej da bi šlo za novo dejstvo, ki bi nastalo po izdaji izvršilnega naslova. Najemna pogodba za stanovanje mora biti sklenjena v pisni obliki (četrti odstavek 84. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) v zvezi s prvim odstavkom iste zakonske določbe)(1). Da ni bila sklenjena pisna najemna pogodba dolžnik v postopku priznava.

8. Nenazadnje je neutemeljena pritožba tudi v smeri, ko govori o postavitvi začasnega zastopnika za mladoletna otroka. Kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, kot dolžnik v tem postopku nastopa le B.L., ne pa tudi njegova otroka oziroma izvenzakonska partnerica, pri čemer je v izvršilnem naslovu točno določeno, da je on kot dolžnik dolžan izprazniti stanovanje ter ga prostega oseb in stvari izročiti tožniku, to je upniku. Enako zahteva upnik v tem izvršilnem postopku.

9. Glede na vse navedeno dolžnikova pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

10. Uradni preizkus zadeve pokaže, da izvršilno sodišče na prve stopnji ni zagrešilo kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona.

11. O stroških postopka s pritožbo dolžnika, ki je sicer s pritožbo v celoti propadel, ni bilo odločeno, saj dolžnik le-teh ni priglasil. Stroške odgovora na pritožbo pa je dolžan nositi upnik sam, saj z njim ni prispeval k rešitvi na drugi stopnji (155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

12. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.

Op. št. (1): Prvi odstavek: Lastnik stanovanja odda stanovanje v najem s sklenitvijo najemne pogodbe. Četrti odstavek: Najemna in podnajemna pogodba se sklepata v pisni obliki.